Vest o zbiranju podpisov pod referendumsko pobudo o predlogu novele zakona o parlamentarni preiskavi je segla tudi do mednarodne organizacije Novinarji brez meja (RSF). Tam so očitno za suho zlato kupili vse, kar imajo proti zakonu povedati slovenski aktivisti, pobudniki referenduma, in njihovi podporniki, med njimi tudi Društvo novinarjev Slovenije.
Nekritično povzemanje slovenskih aktivistov
Pobudniki referenduma potencialne podpisnike pobude populistično naslavljajo z agitacijo o »politični policiji« in praktično neomejenem dostopu do osebnih podatkov posameznikov, ki jih hranijo policija, finančna uprava, policija in drugi državni organi. Ker se tisti, ki bodo politike preiskovali, ne bodo več imeli možnosti pritožiti na ustavno sodišče, pa naj bi to pomenilo, da bi tarče postali žvižgači, člani civilnih iniciativ, podpisniki peticij in – tudi – novinarji.
Očitno so takšno argumentacijo kupili tudi pri mednarodni organizaciji Novinarji brez meja. Kot so zapisali, namreč podpirajo pobudo za referendum in pozivajo zakonodajalce, naj se vzdržijo uporabe zakona, saj bi ga lahko uporabili za razkritje virov novinarjev.
»Spremenjeni zakon politikom omogoča dostop do klicev, sporočil in virov novinarjev, preden lahko posreduje kateri koli sodnik. Ko je vir razkrit, ni več poti nazaj. Podpiramo državljane, ki pozivajo k referendumu, in pozivamo slovenske zakonodajalce, naj se vzdržijo uporabe zakona, ki bi spodkopal zaupnost novinarskih virov; temelj medijske svobode,« so navedli pri RSF.
Sklicujejo se tudi na stališče Evropskega sodišča za človekove pravice, da morajo biti vsi ukrepi, ki bi lahko razkrili vire novinarja, pred uveljavitvijo predmet neodvisne sodne presoje. »Z odpravo te presoje zakon krši zaščito, ki jo zagotavlja 10. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah. Prav tako pošilja srhljivo sporočilo vsakemu viru in žvižgaču v državi,« so zapisali.
Vontine metode politične policije
Tudi iz nadaljevanja sporočila RSF je videti, kot da bi v organizaciji praktično prepisali tisto, kar za politično agitacijo uporabljajo pobudniki referenduma. Kot pišejo, je namreč doslej lahko vsak, ki bi lahko bil tarča preiskave, zaprosil ustavno sodišče za posredovanje, še preden se je preiskava začela. Sprememba pa da naj bi to odpravljala.
Pri RSF očitno niso seznanjeni z evidentnimi zlorabami parlamentarnih preiskav, ki se je je v preteklem mandatu posluževala bivša leva koalicija. Eno takšnih pred dnevi na omrežju X razkril Sebastjan Jeretič, danes sicer direktor vladnega urada za komuniciranje. Pojasnil je, da je metode politične policije, ki jo pobudniki referenduma danes skušajo obesiti ustvarjalcem zakona, v minulih letih posluževala ravno stranka Svoboda.
Pozanimajte se, kaj res prinaša novela zakona o parlamentarni preiskavi. Precej bo zavajanja glede tega. pic.twitter.com/fi8sv4qEFl
— Sebastjan Jeretič (@NeuroVirtu) June 11, 2026
Spomnil je, da je bil tudi sam žrtev nezakonite preiskave Tamare Vonta, ki je v prejšnjem mandatu vodila preiskovalno komisijo o domnevnem nezakonitem financiranju strank pred in med volitvami leta 2022. Kot je dejal Jeretič, sam ni prejel niti enega dokumenta ali sklepa, na katerega bi se lahko pritožil ali uveljavljal pravno varstvo. »Brskala je po mojih bančnih računih in z grožnjami maltretirala moje poslovne partnerje,« je razkril.
S čimer strašijo, so počeli sami
To, s čimer strašijo, so po besedah Jeretiča oni počeli na podlagi starega zakona: »Zato ni res, da se borijo proti politični policiji. Ravno nasprotno.« Novi zakon namreč uvaja pravno varstvo in takšne zlorabe onemogoča, hkrati pa parlamentarno preiskavo postavlja v ustavni okvir. Ustavno sodišče je namreč že pred 15 leti ugotovilo, da sta zakon in poslovnik o parlamentarni preiskavi v neskladju z ustavo. In novela to neskladje odpravlja, pravi Jeretič.
Tudi sicer je prav v delu komisije, ki jo je vodila poslanka Vonta, verjetno prišlo do največ zlorab njene pristojnosti in do natančno takšne prakse, kot jo zdaj skuša leva opozicija prilepiti novonastali koaliciji. Komisija naj bi namreč nezakonito pridobivala in uporabljala podatke Finančne uprave RS, tudi davčne tajnosti, poslovne skrivnosti in podatke, ki z namenom komisije niso imele nobene povezave.
Zaradi zlorabe uradnega položaja je direktor Nove24TV Boris Tomašič januarja letos zoper Vonto vložil tudi kazensko ovadbo. Poslanka po pričakovanjih očitke zanika in zatrjuje, da je pridobivanje podatkov potekalo po zakonu o parlamentarni preiskavi.
Odprava blokiranja preiskav
Sicer pa pri RSF očitno ne poznajo niti slovenskega pravnega in 93. člena ustave, ki parlamentarno preiskavo opredeljuje kot ustavni instrument parlamentarnega nadzora. Preiskovalne komisije imajo zato tudi pooblastila, podrobna pravosodnim organom, denimo možnost zasliševanja prič in vpogleda v dokumente. Ne morejo sicer izrekati sankcij, lahko pa njihova poročila vodijo do kazenskih postopkov.
Namen zakona, ki so ga predlagali v SDS in trojčku okoli NSi, je bil zgolj…
Read the full article at Domovina →
Slovenia