Kaj imajo skupnega španski mesti Barcelona in Lleida, danska mesta Esbjergu, Aalborg in Kobenhavn ter slovenska mesta Velenje, Domžale in Kamnik? Gre za kraje, kjer po ugotovitvah poročila Agencije Evropske unije za droge (EUDA) najhitreje narašča uporaba prepovedane droge kokain, poročajo pri Euronews.
Na vrhu Španija in Belgija
Najnovejše poročilo agencije EUDA za leto 2025 na podlagi ostankov droge v odpadni vodi preučuje, kje bi bila uporaba prepovedanih drog lahko najbolj razširjena. Pri agenciji so ugotovili, da je kokain – takoj za konopljo – najpogosteje uporabljena oziroma najbolj razširjena prepovedana droga.
Največ vzorcev so zbrali v španskih in belgijskih mestih ter ugotovili, da je Llieda v zahodni Kataloniji na vrhu lestvice na celini s povprečno 1405 miligrama kokaina na 1000 prebivalcev.
Antwerpen v Belgiji je na drugem mestu (1382), sledijo mu španska Granada (1238), Amsterdam (1172), belgijski Liege (1039) in Bruselj (1020).
Med prvimi desetimi najdemo tudi španski Santiago de Compostela (1008), sledijo pa mu avstrijsko smučarsko mesto Kufstein (998), Barcelona (997) in belgijski Namur (927 mg).
Izraziti porast uporabe tudi v Sloveniji
Agencija v poročilu navaja tudi izsledke raziskave, kje uporaba kokaina najhitreje narašča. Tudi do teh podatkov so se dokopali ob preučevanju podatkov o odpadni vodi. V poročilu Europe in Motion (Evropa v gibanju) so tako analizirali stopnje rasti v mestih, v katerih so iz odpadnih voda zasledili vsaj 500 miligramov ostankov kokaina na 1000 prebivalcev.
Glavno žarišče uporabe kokaina je po njihovih ugotovitvah trenutno prav tako Španija. Največji porast uporabe so zabeležili v Barceloni, in sicer 185-odstoten; uporaba je od leta 2024 do leta 2025 torej porasla s 350 mg na 997 mg na 1000 prebivalcev. V Lleidi so zabeležili 125-odstotno rast s 623 mg na 1405 mg. Gre za mesti, ki sta v Evropi dosegli najvišjo rast tako v odstotkih kot absolutno. V slovenskih mestih medtem poročilo izpostavlja zlasti strmo povečevanje uporabe v absolutnem smislu.
Velenje, Domžale, Kamnik
Izhodiščnih in končnih vrednosti sicer poročilo ne navaja, ugotavlja pa, da je v okolici Velenja, Domžal in Kamnika prišlo do povečanja za med 272 in 329 mg na 1000 prebivalcev. Glede na to, da so pri agenciji preučevali le mesta, kjer so v odpadnih vodah našli vsaj 500 mg, pa stanje že prej ni bilo rožnato.
Med problematičnimi državami je tudi Danska, in sicer z naraščajočimi ravnmi kokaina v odpadnih vodah zlasti v Esbjergu (za 266 mg), Aalborgu (za 234 mg) in Kobenhavnu (za 148 mg).
Evropska mesta z največjim porastom uporabe kokaina. Vir: Euronews.
Drogiranje najpogosteje priznajo Norvežani
Agencija je izvedla tudi anketo, v kateri je evropske državljane povprašala, ali so v 12 mesecih pred objavo študije jemali kokain. Tu se slika nekoliko spremeni. Najvišje stopnje uporabe namreč beležita Norveška in Nizozemska. V zadnjih 12 mesecih pred objavo študije je kokain vsaj 2,9 odstotka odraslih v teh državah. Sledila je Francija z 2,7-odstotnim, Španija z 2,5-odstotnim in Irska s 2,4-odstotnim deležem.
Deleži so še bolj zaskrbljujoči v starostni skupini med 15 in 34 let. Tudi tu najvišje deleže beležita Norveška in Nizozemska (5,6 oziroma 5,3 odstotka), sledi jima Irska s petimi odstotki.
Atlantska kokainska avtocesta
Če so prebivalci Španije med najpogostejšimi uporabniki kokaina, pa je prav Španija po ugotovitvah EUDA država, ki je poročala o največji količini zaseženega kokaina, in sicer 124 tonah samo v letu 2024. V Franciji so medtem zasegli 53,5 tone droge, kar je največ doslej. So se pa na drugi strani količine zaseženega kokaina znatno zmanjšale v Belgiji (za 64 odstotkov), Nemčiji (za 45 odstotkov) in na Nizozemskem (za 36 odstotkov).
Čeprav se je skupna količina, ki so jo zasegle članice EU, leta 2024 zmanjšala, se je število posameznih akcij dejansko povečalo. To po ugotovitvah agencije »kaže na spremembo poti in metod trgovine z drogami, ne pa na zmanjšanje količin, poslanih v Evropo«.
Tihotapci si pomagajo tudi z droni
Preprodajalci drog tako vse pogosteje uporabljajo manjša pristanišča in prevoze na morju z različnimi plovili, polpodmornicami s posadko in brez posadke ter z droni. Zadnjo fazo dostave v Evropo pogosto izvajajo manjši čolni, ki pristajajo na oddaljenih obalnih območjih Portugalske in Španije, da bi se izognili odkritju, pa uporabljajo plaže ali majhne marine.
V obsežni operaciji v koordinaciji Europola so aprila lani uspešno razkrinkali glavno pot trgovine z drogami čez ocean, znano kot Atlantska kokainska avtocesta. Dejavnosti organov pregona so se osredotočile na vzhodnoatlantski koridor med španskimi Kanarskimi otoki in portugalskimi Azori. V operaciji je bilo zaseženih 11 ton kokaina in 8,5 tone hašiša. Aretirali so 54 ljudi in prestregli osem plovil.
Konkurenca na trgu kokaina je glavni dejavnik kriminala, ki se v nekaterih državah kaže v nasilnih obračunih med tolpami, in tudi v umorih, še pišejo pri Euronewsu.
Read the full article at Domovina →
Slovenia