Only 20 percent of third-graders can read

Državni izpitni center (RIC) je predstavil rezultate letošnjega nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) v tretjem, šestem in devetem razredu. Rezultati so najslabši pri slovenščini v tretjem razredu, kjer so učenci v povprečju dosegli 40,5 odstotne točke. NPZ je za tretješolce že drugo leto zapored obvezen, prav tako pa drugo leto zapored šteje za vpis na srednje šole z omejitvijo vpisa. Na ministrstvu razmišljajo, da bi to ukinili.

NPZ preverja standarde znanja, ki so v učnem načrtu. Rezultati kažejo, da tretješolci prav veliko standardov pri slovenščini ne dosegajo. Predsednik državne izpitne komisije za vodenje NPZ Janez Vogrinc je opozoril, da približno tretjina učencev ne dosega standarda, da bi razumeli prebrano besedilo, 20 odstotkov jih besedilo razume, ostali delno. Več kot polovica tretješolcev ne zna napisati krajšega besedila, tri četrtine jih ne upošteva pravil slovenskega knjižnega jezika.

Tudi v višjih razredih se kaže pomanjkljivo znanje slovenščine in slabo bralno razumevanje. Več kot polovica šestošolcev, denimo, ni pravilno zapisala besede »kapljic«, zapis ni vseboval črke j, prav tako je več kot polovica šestošolcev neustrezno uporabila glagol morati namesto moči. V devetem razredu je kar 60 odstotkov učencev z napačno začetnico zapisalo Slovenci in svetovna vojna.

Branje kot rešitev

Vse slabša bralna pismenost vpliva na dosežke v vseh razredih in pri vseh predmetih, je poudaril Vogrinc: »To je ugotovitev, na katero opozarjamo že kar nekaj let, ne samo z NPZ, tudi mednarodne raziskave znanja nas v zadnjem obdobju močno opozarjajo na to, da imajo naši učenci težave z bralno pismenostjo. Te težave se kažejo pri vseh predmetih, torej tudi pri matematiki, kjer morajo pri besedilnih nalogah prebrati daljše navodilo, da sploh razumejo, kaj je treba narediti, iz besedila izluščiti podatke in nato z njimi nekaj narediti. Potrjuje se, kar v teoriji že dolgo časa vemo, da je pismenost osnova učenja tudi na vseh drugih predmetnih področjih.«

Rezultati nacionalnega preverjanja znanja so tokrat najslabši pri slovenščini v 3. razredu.

NPZ je že drugo leto eno od meril vpisa v srednje šole z omejitvijo.

Ravnatelji opažajo pozitivne učinke te spremembe, ministrstvo pa razmišlja o ukinitvi.

Na RIC vztrajno ponavljajo, da dosežkov po letih ne smemo in ne moremo primerjati, ker so preizkusi vsako leto drugačni. Vogrinc pa je vendarle opozoril, da so skrb vzbujajoči podatki, kako malo učencev dosega v učnih načrtih predpisane standarde znanja: »Treba bo natančno razmisliti, kaj se pri pouku dogaja in kaj se od učencev zahteva. NPZ namreč nima funkcije zgolj pri dajanju povratnih informacij učencem in njihovim staršem, ampak poskušamo tudi vplivati na merila, ki jih imajo učitelji pri internem ocenjevanju. Deleži tretješolcev, ki ne dosegajo določenega standarda znanja, so visoki. Treba se je vprašati, kakšne zaključne ocene imajo ti učenci. Če imajo petice in štirice, kot kažejo podatki iz naše države, potem je tudi z merili, ki se uporabljajo pri internem ocenjevanju, nekaj narobe.«

NPZ 2026

Vogrinc je pri tem dodal, da učitelji opozarjajo na pritiske staršev, a poudaril, da ne smemo dopustiti, da bi standardi znanja padali. Opozoril je še, da bi morali ponovno razmisliti, kakšna učna gradiva uporabljajo naši učenci: »Težave pri NPZ ni, ko mora učenec izbrati izmed ponujenih odgovorov pravilen odgovor. Težava nastane, ko mora učenec samostojno oblikovati svoj odgovor, ko mora napisati krajše besedilo. In če pogledamo delovne zvezke, je zelo veliko zgolj dopolnjevanja manjkajočih besed, povezovanja besed iz levega stolpca s pravilnimi besedami iz desnega stolpca … To ni nekaj, kar bi dejansko pripomoglo k večji pismenosti.«

Predolgi testi?

Ob predstavitvi rezultatov športnovzgojnega kartona so ta teden opozorili, da slabi rezultati morda niso posledica neznanja, ampak predolgih testov, vključno z NPZ. Predsednica komisije za slovenščino na NPZ v šestem in devetem razredu Lara Godec Soršak je dejala, da statistični podatki ne kažejo, da bi bila testa predolga: »Ko učitelji pregledujejo naloge, označijo, ali je naloga nerešena. Zato vemo, ali je učenec dobil pri nalogi nič točk, ker ni znal ali pa ker ni reševal.«

Vogrinc je dodal, da analiza ne kaže, da bi bilo karkoli s preizkusi narobe: »Lahko pa bi se strinjal, da imajo naši učenci težave s koncentracijo, morda lahko celo rečem tudi z delovnimi navadami. To ni težava preizkusa, tudi ne šole, ampak celotne družbe. Analiza nalog pokaže, da so absolutno slabše rešene tiste naloge, pri katerih je več besedila morda že v navodilu. Imamo učence, ki tega ne preberejo dovolj dosledno in ne vedo, kaj morajo sploh narediti. Če bi jim učitelj to povedal, bi morda prišli do pravilnega odgovora, ampak to je težava.«

Prihodnost NPZ

V zadnjih dveh letih je zahtev za ponovno vrednotenje nekoliko več. To ni naključje, saj je zadnji dve leti NPZ v devetem razredu tudi eno od meril pri vpisu na srednje šole z omejitvijo vpisa. V devetem razredu je bilo letos za…