Piše: Franc Bešter, Zg. Besnica
Odločanje: živeti pomeni odločati se in delovati. In pri tem igra misel (način mišljenja) navadno ključno vlogo. Naše delovanje (dejanja) pa vedno izvršijo na svet nek vpliv, pozitivnega ali negativ nega. Zato naše odločitve ne zadevajo le naš uspeh (neuspeh) v življenju, nanašajo se tudi na moralnost (nemoralnost) našega delovanja. Zato se tu nameravam dotakniti nekega vprašanja: kako nek način mišljenja vpliva na to – na naše odločanje in s tem na način našega delovanja v svetu.
Način mišljenja: to ni nekaj samoumevnega, vsi imamo določene prirojene pogoje za to, vsak nekoliko drugačne, a pogojeni smo tudi glede družbenih, zgodovinskih, izobrazbenih itd. danosti. Izobrazba: tu neko znanje zahteva in razvija nek način mišljenja, in kakor neko znanje pridobivamo tudi desetletja, tako se istočasno v človeka vgrajuje nek način mišljenja, in s to »notranjo opremo« smo potem pogojeni, navadno za vse življenje, miselni vzorci in šablone imajo v naših možganih svojo vztrajnost, tega ne moremo menjati čez noč, kot srajco, bistvene spremembe spet zahtevajo svoj čas, tudi leta in desetletja.
Tu bi rad nakazal, kako nek način mišljenja, značilen za človeka moderne dobe, vpliva na način njegovega odločanja. Ta način mišljenja odločilno pogojuje znanje te dobe, tu zato nameravam osvetliti naslednji problem: ali to znanje vpliva v pozitivni ali negativni smeri? Zato se tu moramo dotakniti bistva modernih, se pravi empiričnih znanosti.
Moderno sta ustvarili znanost in tehnika, še vedno sta alfa in omega naše civilizacije, zato odločilno pogojujeta način mišljenja sodobnega človeka. Ali mu ta znanja in te spretnosti pomagajo pri odločanju? Ali pa morda glede tega vse to lahko deluje tudi v negativni smeri?
Odločanje in dogajanje sveta
Večina ljudi se zaveda ali vsaj sluti, da je uspeh njihovega delovanja močno odvisen od dogajanja sveta in konkretnih dogodkov, in da od tega nadnje prihajata sreča ali nesreča. Zato si ljudje prizadevajo čim bolje (s)poznati dogajanje sveta, znotraj katerega vsakodnevno delujejo. In tu se postavlja neko odločilno vprašanje: ali jim znanje in spretnosti, s čimer so opremljeni, pri tem spoznavanju pomagajo ali jih ovirajo? Pravzaprav bi jim to moralo pomagati, saj so moderne znanosti močno razširile naša vedenja o svetu, in pri tem nam pomaga tudi tehnika, če pomislimo na digitalno tehniko, vključno z UI.
Da, priznati si moramo, da se pri odločanju poslužujemo tega: svoje pameti, tega (racionalističnega) znanja in te naše (informacijske) tehnike. Moj namen tukaj je prikazati, kakšne pasti in zmote se skrivajo v vsem tem. In če gre za zmoto, gre nujno za zmoto glede poznavanja resnice o dogajanju sveta.
Prva in temeljna zmota, ki jo povzroča racionalizem – kuga moderne dobe. Ona povzroča postavljanje Razuma na prvo mesto, posledica tega je neka miselnost, po kateri je z Razumom in racionalističnim znanjem mogoče do te resnice in se zato v življenju pravilno odločati, se usmerjati. Zmota zato, ker gre pri tem znanju predvsem za znanost za tehniko (za visoko razvita orodja – VRO, o čemer sem že pisal). Materialna narava namreč deluje bistveno drugače kot orodja, kot stroji. Pri dogajanju sveta gre za nekaj mnogo bolj kompleksnega, nepreglednega, nekontroliranega, dinamičnega… . S pametjo in nekim znanjem ni mogoče do resnice o tem: »Meso in kri ne moreta spoznati resnice«, piše v RŽVB. Da, tu se spet nameravam poslužiti znanja iz teh knjig. Iz njih pa med drugim sledi, da je do resnice o dogajanju sveta mogoče priti, a ne s pomočjo »mesa in krvi«, ampak SAMO s pomočjo Duha: »Moj Sveti Duh RESNICE vam razodeva, kaj se dogaja na svetu«.
Tu pa smo še pri neki oviri, ki jo spet postavlja racionalizem: za spoznavanje resnice o dogajanju sveta je potrebno sprejemati, kar prihaja od »Duha resnice«, racionalizem pa to zavrača – s tem, da (v hotenju tudi to podrediti Razumu) si te stvari (npr. videnja) razlaga z raznimi teorijami, ki so konstrukti Razuma, a ne vsebujejo resnice. Toda ni potrebno le sprejemati, potrebno je to tudi razumevati, glede tega pa v RŽVB piše: »Izgubili ste čut za jezik mojega Duha«. Zakaj, pa daje vedeti naslednji stavek: »Zaslepljeni z racionalizmom ste pozabili na božje čudeže in božje poti«. Božje poti se nam razkrivajo po jeziku Duha, iz tega sledi, da racionalizem povzroča še nekaj: slepoto za te poti oz. oteževanje razumevanja jezika Duha. Postavlja se vprašanje, zakaj in na kakšen način.
Zakaj racionalizem povzroča to slepoto?
Slepoto za božje poti, se pravi za jezik Duha, preko katerega nam jih Beseda kot Pot kaže? Pot človeka: je iz dogodkov sveta, dogodke pa vidimo skozi videnja, pri njih pa gre za jezik Duha, ker videnje nastane ob srečanju božjega Duha z našim duhom. Razumeti ta jezik pa žal ni lahko, vsega tudi nikoli ne moremo razumeti, tega ne smemo niti poskušati. Kaj je pomembno pri razumevanju tega jezika? Vsekakor je odločilna praksa, se pravi čim več IZKUSTVA o (nočnih) videnjih. In tu bomo spoznali, da so za razume…
Read the full article at Demokracija →
Slovenia