Evropsko preverjanje skladnosti tekstilnih izdelkov je pokazalo, da oznake na oblačilih pogosto ne odražajo dejanske surovinske sestave. V okviru kampanje Skupni ukrepi o skladnosti proizvodov , JACOP 2025, so pristojni organi pregledali 132 kosov oblačil, pri 49 vzorcih oziroma 37 odstotkih pa ugotovili, da navedbe na oznakah niso bile pravilne.
Pregledali so različne tekstilne izdelke: 44 zgornjih delov oblačil, 36 oblačil za dojenčke, 15 športnih oblačil, 12 spalnih oblačil, pet šalov in 20 drugih vrst oblačil. Izdelki so bili iz volne, bombaža in različnih mešanic vlaken. Preizkušanje je opravilo akreditirano laboratorijsko osebje v Italiji.
Najpogostejša odstopanja so bila treh vrst. V nekaterih primerih so bila vlakna na oznakah pravilno navedena, vendar se navedeni deleži niso ujemali z dejansko sestavo. Pri drugih izdelkih so laboratoriji odkrili druga, praviloma cenejša vlakna od navedenih. Pri delu izdelkov pa so bila vlakna napačno poimenovana oziroma navedena.
Tveganje za kupce in recikliranje
Takšne neskladnosti niso le vprašanje potrošniške informacije. Po oceni organov za nadzor trga pomenijo tudi gospodarsko tveganje za kupce, izkrivljajo pošteno konkurenco med podjetji in otežujejo recikliranje tekstila, saj je za to potrebna natančna identifikacija vlaken.
Preverjanje
Kampanjo je podprl Generalni direktorat Evropske komisije za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja, GD GROW. Vzorčenje so izvedli organi za nadzor trga na Cipru, Danskem, Finskem, v Nemčiji, Italiji, Litvi, na Malti in Portugalskem. Skupno so 104 izdelke kupili v fizičnih trgovinah, 28 pa prek spleta.
Največji delež neskladnih izdelkov je bil ugotovljen pri šalih, kjer je preizkus neuspešno opravilo 80 odstotkov vzorcev. Pri zgornjih delih oblačil je bila stopnja neuspešnosti 54-odstotna, pri oblačilih za dojenčke pa 25-odstotna. Nižje deleže so ugotovili pri športnih oblačilih, kjer je bilo neskladnih 13 odstotkov vzorcev, in pri spalnih oblačilih, kjer je bil delež 16-odstoten. V drugih kategorijah je bilo neuspešnih 40 odstotkov vzorcev.
Pomembne razlike so se pokazale tudi glede na vrsto vlaken. Največ težav je bilo pri izdelkih, označenih kot mešanica naravnih in umetnih vlaken, kjer je bilo neskladnih 64 odstotkov vzorcev. Pri izdelkih, označenih kot mešanica naravnih vlaken, je bila stopnja neuspešnosti 46-odstotna. Pri izdelkih, označenih kot stoodstotno izdelani iz enega naravnega vlakna, je bilo neskladnih 15 odstotkov vzorcev.
Reciklažni centri niti ne morejo oddati vseh zbranih rabljenih oblačil. FOTO: Georges Gobet/AFP
Spletni nakupi višajo neskladnost
Razlika se je pokazala tudi med prodajnimi kanali. Pri izdelkih, kupljenih prek spleta, vključno s spletnimi stranmi trgovcev na drobno, je bila stopnja neuspešnosti 46-odstotna. Pri izdelkih, kupljenih v fizičnih trgovinah, je znašala 36 odstotkov.
Nadzorni organi opozarjajo tudi na težave pri sledljivosti. Številni izdelki, zlasti tisti, uvoženi iz držav zunaj EU oziroma Efte, niso imeli osnovnih podatkov o proizvajalcu. To otežuje izvrševanje ukrepov, pa tudi morebitne odpoklice izdelkov.
Umik s trga
Do začetka marca 2026 so bili ukrepi v teku za 24 izdelkov. Organi za nadzor trga so odredili zaustavitev prodaje 18 izdelkov. Pri dveh izdelkih so proizvajalcem naložili korektivne ukrepe, dva izdelka je bilo treba ponovno označiti, pri treh pa so morali gospodarski subjekti izdelke opremiti z ustreznimi opozorili.
Skupno je bilo 41 izdelkov registriranih v informacijski in komunikacijski sistem za nadzor trga, platformo EU, prek katere si nadzorni organi izmenjujejo rezultate preizkusov, ugotovitve o neskladnostih in usklajujejo izvrševanje pravil.
Etikete na oblačilih ni vedno pametno odrezati, čeprav velikokrat zavajajo. FOTO: Shutterstock
»Potrošniki in podjetja morajo vedeti, da oznake na oblačilih, ki jih kupujejo, dajejo resnično sliko o surovinski sestavi teh oblačil. Kampanje za nadzor trga pomagajo zagotoviti, da potrošniki dobijo to, kar plačajo, in varujejo podjetja pred nepošteno konkurenco,« je dejala Vanessa Capurso , referentka pri GD GROW.
Previdnost pri cenenih izdelkih
Ugotovitve kampanje kažejo, da napačno označevanje oblačil ni osamljen pojav. Potrošnikom zato nadzorni organi svetujejo previdnost pri zelo nizkih cenah in ponudbah, ki se zdijo predobre, da bi bile resnične. Prednost naj imajo izdelki, pri katerih so na oznaki navedeni ime, naslov ali spletna stran proizvajalca, saj to omogoča večjo odgovornost in sledljivost.
Uvozniki, distributerji in trgovci na drobno pa morajo preveriti, ali so izdelki ustrezno označeni. Organi za nadzor trga opozarjajo, da je treba preverjati tako končna oblačila kot tudi zvitke tkanin, iz katerih so izdelana.
Read the full article at Delo →
Slovenia