Dediščina
V Renčah odprli muzej aleksandrink
17. junij 2026 ob 14.25
•
Renče - MMC RTV SLO, STA
A. J.
Po Prvačini so svoj muzej aleksandrink dobili tudi v Renčah. Tudi od tam je namreč pred prvo in med obema svetovnima vojnama v Egipt na delo odpotovalo veliko mladih žensk – skorajda ni bilo družine, ki ne bi imela kakšne aleksandrinke.
Množična emigracija ženske delovne sile iz Goriške, ki so se kot dojilje in služkinje zaposlovale v Egiptu, se je začela v drugi polovici 19. stoletja, ko se je ob gradnji Sueškega prekopa in po njegovem odprtju leta 1869 povečalo število evropskih podjetnikov v Egiptu, naseljenih predvsem v Aleksandriji in Kairu. Foto: Društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink
Kmečka in meščanska dekleta so se pri bogatih evropskih družinah zaposlovale kot kuharice, sobarice, varuške, dojilje, guvernante in šivilje. Samske ženske so ta dela opravljale kot življenjski poklic. V domače kraje so se praviloma vračale le na obisk, za stalno pa so se vrnile šele ob upokojitvi. Poročene žene in matere so bile pogosto prisiljene zapustiti komaj nekajmesečnega dojenčka in oditi v dobro plačano službo dojilje v Egipt. Foto: Javni zavod za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina
V čast in večen spomin usodam teh žensk so v nekdanji mrliški vežici v Renčah danes odprli muzej aleksandrink.
Oglas
Sprehod skozi muzej je kot priprava na pot "Ko sem prebrala knjigo Aleksandrinke iz Renč, sem si zamislila, da bi muzej postavili tako, da bi izgledal kot neko popotovanje žensk iz rodnih Renč v Aleksandrijo. Tako je v muzeju predstavljeno vse od razlogov za odhod, samega potovanja, življenja v Aleksandriji in vrnitve domov. Na koncu je zbranih še šest video pričevanj, ki so neka osebna izpoved prebrane v prvi osebi iz dnevnika šestih aleksandrink, " je zamisli za muzej povedala avtorica postavitve Anja Pangerc .
Zgodbe aleksandrink pa niso le zgodbe o odpovedovanju, saj so doma velikokrat pustile svoje družine, ki jih je bilo treba preživeti z delom v tujini. Slovenske ženske so si v Aleksandriji in Kairu ustvarile tudi skupnost, večkrat so se srečevale in tam govorile slovensko, pele, brale, si pomagale in si izmenjevale novice od doma. V Egiptu so dobile tudi nova znanja – naučile so se tujih jezikov, družbenih veščin, bontona in širšega pogleda na svet.
Koliko žensk in deklet iz Renč je odšlo služit v Egipt, nimajo podatka, saj jih niso nikoli natančno popisali. Zagotovo jih je največ odšlo v Egipt iz Prvačine in Gradišča nad Prvačino, zato že razmišljajo, da bi vzpostavili še en manjši muzej v Gradišču in nato vse tri kraje povezali v Pot aleksandrink, je povedala predsednica Društva za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink Darinka Kozinc.
Zbirka bo prispevala k ohranjanju in promociji kulturne dediščine lokalnega okolja ter obiskovalcem približala zgodbe žensk, ki so s svojim življenjem zaznamovale ta prostor. Foto: Občina Renče-Vogrsko
Zakaj mrliška vežica? V Renčah so muzej aleksandrink umestili v nekdanjo mrliško vežico ob krajevnem pokopališču. "To se nam je zdel primeren prostor, ki smo ga obenem tudi obnovili, saj je prej žalostno propadal," je povedal vodja projekta na Občini Renče-Vogrsko Matjaž Zgonik.
Muzej so uredili s pomočjo evropskih sredstev v okviru projekta Kulinarična in bivanjska kultura aleksandrink. Vrednost celotne investicije, v katero je bilo vključeno tudi usposabljanje lokalnih vodnikov, je 12.500 evrov, od katerih je Občina Renče-Vogrsko pridobila sofinanciranje v višini 80 odstotkov investicije v sam muzej.
Oglas
Read the full article at RTV Slovenija (MMC) →
Slovenia