Dobiček bank pred obdavčitvijo je v prvih štirih mesecih letos znašal 249 milijonov evrov in je bil za 14,6 odstotka nižji kot v istem obdobju lani. » Znižanje dobička je posledica tako zmanjšanja neto dohodka kot povečanih neto oslabitev in rezervacij,« ugotavljajo na Banki Slovenije, kjer menijo, da poslovanje slovenskega bančnega sistema ostaja razmeroma uspešno, saj dobiček bank ostaja nad dolgoletnim povprečjem, odpornost bančnega sistema pa ostaja visoka s stabilnimi obeti.
K nižjemu dobičku so poleg manjšega dohodka – zaradi nekoliko nižjih neto neobrestnih prihodkov in višjih operativnih stroškov (jamstvena shema) – največ prispevale večje neto oslabitve in rezervacije, ki so se do aprila medletno skoraj podvojile, navajajo v Banki Slovenije v publikaciji o poslovanju bank.
Več prihrankov in kreditov
Glavnina vlog nebančnega sektorja ostaja na vpogled. Pri vlogah gospodinjstev so banke v prvih štirih mesecih beležile solidne prilive. Izjema je bil večji marčni odliv, ko so nekateri varčevalci del prihrankov usmerili v nakup obveznice, ki jo je država tretje leto zapored izdala za državljane. Konec aprila so tako imela gospodinjstva na bančnih računih 29,3 milijarde evrov ali 6,5 odstotka več kot leto prej.
Vloge nefinančnih družb so se letos do aprila zmanjšale, kar je običajno za ta del leta, saj družbe poplačujejo posojila, izplačujejo dividende lastnikom in zaposlenim regrese za letni dopust, tako da so znašale 11,5 milijarde evrov.
Medletna rast posojil nebančnemu sektorju je bila s 10,7 odstotka višja kot v istem obdobju lani. »To je najvišja rast po novembru 2022 in občutno presega evropsko povprečje, ki znaša 3,7 odstotka. Najpomembnejši segment rasti posojil še naprej predstavlja kreditiranje gospodinjstev, in sicer se je povečal tako mesečni obseg novoodobrenih stanovanjskih kot tudi potrošniških posojil,« ugotavlja bančni regulator.
Dodajajo, da ta gibanja spodbujata predvsem visoka zaposlenost in realna rast plač. Posojila nefinančnim družbam pa so se medletno nekoliko okrepila predvsem v zadnjih mesecih. K letošnji rasti so pomembneje prispevala tudi posojila tujcem.
Dober položaj gospodinjstev
Kakovost bančnih naložb po oceni Banke Slovenije ostaja na enaki ravni kot konec 2025. Delež nedonosnih izpostavljenosti (NPE) je z 1,6 odstotka stabilen in brez vidnejših sprememb po posameznih skupinah komitentov. »Stabilen delež NPE pri prebivalstvu še naprej odraža ugodne razmere na trgu dela in v povprečju dober finančni položaj gospodinjstev,« menijo.
Bilančna vsota bank je konec aprila dosegla 58,2 milijarde evrov in je bila medletno višja za šest odstotkov, v aprilu pa se je skrčila za pol odstotka. Čisti obrestni prihodki so v prvih štirih mesecih znašali 482 milijonov evrov, kar je 2,8 odstotka več kot v istem obdobju lani.
Po drugi strani so se prav za toliko znižali neobrestni prihodki, medtem ko so opravnine bankam v tem obdobju navrgle 157 milijonov evrov ali dobrih osem odstotkov več kot v prvih štirih mesecih lani. Banke so imele tako konec aprila 215 milijonov evrov čistega dobička ali 16 odstotkov manj kot leto prej.
Tveganja za banke
Banka Slovenije ohranja nespremenjeno oceno tveganj v drugem četrtletju leta 2026. »Vztrajanje negotovosti v mednarodnem okolju ostaja glavni potencialni sprožilec poslabšanja tveganj za bančni sistem. Zaradi majhnosti in odprtosti slovenskega gospodarstva tako ohranjamo makrofinančno tveganje ocenjeno kot povišano, kopičenje tveganj pa krepi verjetnost za povišanje makrofinančnega tveganja v prihodnje,« navajajo.
Pri tem izpostavljajo, da na to vpliva predvsem vojna na Bližnjem vzhodu. Poleg tega regulator opozarja na kibernetska tveganja, ki jih po njegovi oceni stopnjuje predvsem hiter razvoj izredno naprednih modelov umetne inteligence, ki se lahko uporabijo pri kibernetskih napadih. »Pri tem poudarjamo, da odpornost bančnega sistema ostaja visoka s stabilnimi obeti,« sklenejo.
Read the full article at Delo →
Slovenia