Škof Jurij Bizjak med snemanjem oddaje Globine | (foto: Izidor Šček)
Globine
09. 06. 2026, 16:36
Blaž
Lesnik
V šesti oddaji iz cikla Med korenine vere smo v Globinah, ki so na sporedu vsak drugi torek v mesecu ob 20.00, raziskali četrto Mojzesovo knjigo. V hebrejskem jeziku nosi naslov V puščavi, v latinščini pa Numeri (Števila). Škof dr. Jurij Bizjak nas je vodil skozi svet preizkušenj, v katerem puščava ni le geografski prostor, temveč prizorišče zorenja vere in preobrazbe naroda.
Zakaj 40 let za pot, ki traja tri mesece?
Eno ključnih vprašanj je, zakaj je Izrael v puščavi preživel štiri desetletja, čeprav bi obljubljeno deželo lahko dosegli v nekaj mesecih ali še prej. Škof Bizjak pojasnjuje, da je bila ta dolga pot potrebna, da bi Bog preizkusil, ali je ljudstvo obljubljene dežele sploh vredno. Puščava tako postane kraj, kjer se zunanja pot spremeni v globljo, notranjo pot duhovnega zorenja.
»Vsako stvar ceniš toliko, kolikor te stane. Kar te nič ne stane, tudi ne ceniš.«
Strah oglednikov in vera Jozueta in Kaleba
Osrednji dogodek knjige je zgodba o dvanajstih oglednikih, ki so si ogledali deželo Kanaan. Kljub temu da je bila dežela bogata, se jih je deset vrnilo s strahom v prepričanju, da so mesta neosvojljiva. Le Jozue in Kaleb sta ohranila zaupanje v Boga. Zaradi nezaupanja in upiranja ljudstva je Bog določil, da vsi starejši od 20 let, ki so odšli s Sinaja, ne bodo vstopili v obljubljeno deželo, temveč bodo v puščavi pomrli.
Mojzes: Voditelj s krotkim srcem
Škof Bizjak izpostavlja veličasten lik Mojzesa, ki je lahko zgled voditeljem vseh časov, tudi danes. V Svetem pismu je Mojzes opisan kot najbolj krotek človek na zemlji. Čeprav se mu je ljudstvo nenehno upiralo in godrnjalo zaradi lakote in žeje, je Mojzes zanje neutrudno posredoval pri Bogu. Njegova krotkost in potrpežljivost sta zgled za vsakega voditelja.
»Voditelj mora ohranjati potrpežljivost, biti pripravljen odpustiti in ne zameriti. Na prvem mestu je krotkost – ostati majhen, ponižen in v službi.«
Simbolika bronaste kače in Aronov blagoslov
V pogovoru spoznamo tudi pomen bronaste kače, ki jo je Mojzes po Božjem naročilu postavil na drog. Kdor je s pogledom sprejel kačo, ki ga je pičila, mu strup ni več škodoval. To je globoka modrost o sprejemanju življenjskih križev:
»Poglej križ in ga sprejmi... križ ostane križ, kača ostane kača, ampak zgubi strup, zgubi ostrino in ti ne škodi več.«
Posebno mesto v knjigi Numeri zavzema tudi Aronov blagoslov, ki v treh delih prosi za Božje odpuščanje, varstvo in končni cilj – mir.
Kaj nam puščava sporoča danes?
Sporočilo četrte Mojzesove knjige je prehod iz suženjske miselnosti v svobodno vero. Škof Bizjak izpostavlja, da svoboda ni možnost, da delamo karkoli, temveč zvestoba obveznostim.
»Svoboden si, ko izpolniš svoje obveznosti. Vse obveznosti, ki jih ne narediš, te vežejo in te delajo sužnja.«
Tudi ko se znajdemo v »predorih«, kjer ne vidimo izhoda, je potrebna vera, da vseh nitk življenja nimamo v svojih rokah in da nas bo Božji blagoslov pripeljal skozi preizkušnje.
Vabljeni k ogledu celotne oddaje v arhivu Radia Ognjišče ali na našem YouTube kanalu .
Globine
Read the full article at Radio Ognjišče →
Slovenia