A small revolution at the Ljubljana Stock Exchange

Na Ljubljansko borzo prihajata prva domača ETF sklada družbe Ilirika. V družbi poudarjajo, da gre za cenovno ugodnejšo alternativo klasičnim vzajemnim skladom.

V nadaljevanju preberite:

Na Ljubljansko borzo prihajata dva nova ETF sklada, eden bo sledil slovenskemu, drugi pa svetovnemu delniškemu indeksu.

Upravljavci poudarjajo nižje stroške v primerjavi z vzajemnimi skladi, kar se pri dolgoročnem varčevanju občutno pozna.

Slovenci imajo p na bančnih depozitih približno 30 milijard evrov, ETF sklade izpostavljajo kot eno od možnosti za dolgoročno varčevanje.

Ilirika je poskrbela za zgodovinski mejnik in na Ljubljansko borzo uvrstila prve v Sloveniji upravljane ETF sklade. ETF industrija v tujini beleži hitro rast, predvsem v ZDA. Tam je v upravljanju več kot 13 bilijonov sredstev, deluje pa približno 500 družb za upravljanje ter okoli 5000 ETF skladov.

Direktor družbe Igor Štemberger je povedal, da se je zamisel za ustanovitev prvih ETF skladov družbe porodila lansko leto ob sprejemanju zakonodaje o individualnih naložbenih računih (INR). Tako so se odločili za razvoj produkta, ki bi bil čim bolj primeren za vlagatelje , ki bo transparenten in cenovno čim dostopnejši, predvsem za mlajše varčevalce. " Prepričan sem, da je to korak k približevanju državljanom najenostavnejšega, najcenejšega in praktičnega finančnega instrumenta za dolgoročno varčevanje ," so povedali.

Žurnal24

ETF (Exchange Traded Fund) je investicijski sklad, s katerim se trguje na borzi podobno kot z delnicami. Vlagatelj z nakupom ene enote sklada pridobi razpršeno naložbo v več podjetij hkrati. Predstavniki Ilirike poudarjajo, da je ena ključnih prednosti ETF skladov nižji strošek upravljanja v primerjavi s klasičnimi vzajemnimi skladi. " Ko kupite ETF sklad, ste kupili košarico delnic, ni vam treba kupiti vsake delnice posebej ."

Priprave na projekt so začeli že septembra, oktobra pa so pri Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) sprožili postopek pridobivanja dovoljenj. Prejeli so ga šele ta teden. " Po moje je ta rok za licenciranje relativno enostavnih produktov nerazumen, " je komentiral Štemberger.

Slovenija pri ETF skladih v zaostanku

Prva ETF sklada naj bi na Ljubljanski borzi začela kotirati 2. julija. Po besedah predstavnikov projekta gre za korak k temu, da bi slovenski vlagatelji pridobili dostop do enostavnega, cenovno ugodnega in praktičnega instrumenta za dolgoročno varčevanje. Svoje navedbe so podkrepili z navedbami, da so Slovenci tradicionalno zelo varčen narod. To dokazuje tudi dejstvo, da imajo Slovenci približno 30 milijard evrov sredstev v bančnih vlogah.

Ilirika SKLADI

Prepričani so, da so ETF skladi sodoben in cenovno ugoden produkt, ki je v svetu že dolgo uveljavljen, slovenskim vlagateljem pa doslej ni bil na voljo v domači ponudbi. " ETF skladi obstajajo že 35 let, Slovenci smo bili tukaj nekoliko v zaostanku, " so pripomnili.

Vrednost enote sklada bo ob začetku znašala deset evrov. V primeru sklada, ki sledi slovenskemu borznemu indeksu, bo vlagatelj z enim nakupom pridobil razpršeno naložbo v enajst različnih delnic.

Prednost ETF sklada je po njihovih besedah prav v tem, da vlagatelj z enim nakupom pridobi takojšnjo razpršitev naložbe.

Na Ljubljansko borzo bodo uvrstili dva ETF sklada. Prvi ETF sklad Ilirika SBITOP bo vključeval vse delnice v SBITOP TR (vključuje dividende), vključeval pa bo najbolj likvidne slovenske delnice, torej vseh enajst največjih delnic z borze. Pri drugem skladu GLOBAL bo šlo za globalno razpršitev naložb, sledil pa bo svetovnemu indeksu MSCI World.

Dolgoročni donos višji

Poudarili so, da je največja prednost ETF skladov v primerjavi z vzajemnimi skladi nižji strošek upravljanja. Sklad SBITOP bo imel skupne stroške v višini 0,94 odstotka letno. Primerljivi vzajemni skladi imajo po njihovih navedbah stroške 2,5 odstotka letno.

Ilirika

Opozorili so, da se na prvi pogled majhna razlika pri dolgoročnem varčevanju močno pozna. Pripravili so tudi simulacijo dolgoročnega varčevanja ob predpostavki sedemodstotnega donosa trga. Po njihovih izračunih bi imel vlagatelj po 15 letih varčevanja v ETF skladu približno 500 evrov več na vsakih 1000 vloženih evrov. " Razlika je v donosih. Ti donosi so enormno različni na dolgi rok. Varčevalci v tujini se tega že zavedajo, tudi v Sloveniji se bodo počasi tega začeli zavedati, " so še povedali.

Po navedbah družbe naj bi o vključitvi skladov v ponudbo individualnih naložbenih računov razmišljali tudi konkurenti. " Napovedi vseh treh ostalih udeležencev so, da bodo omogočali nakupe ETF skladov tudi svojim strankam preko njihovih individualnih naložbenih računov ."

dezurni@styria-media.si