Mag. Igor Omerza and Marko Hren: From the Movement for Democratization Also Emerged a Self-Determination Movement

Intervju: mag. Igor Omerza, publicist in Marko Hren, mirovnik

Gosta oddaje 35 let Slovenije sta bila publicist Igor Omerza in mirovnik Marko Hren, akterja demokratične opozicije v času osamosvajanja Slovenije. V oddaji sta spregovorila o podrobnostih dogajanja v letu 1988, o aferi JBTZ ter o procesu demokratizacije. Hrenovo besedilo Poziv k nenasilnemu odporu v primeru represije so agenti SDV našli že v svojih nočnih akcijah, ko so stikali po prostorih podjetja Mikro Ada, kjer je bil zaposlen tudi Janez Janša.

Na Domovini smo začeli z novim ciklusom oddaj z naslovom 35 let Slovenije. V teh podkastih se z gosti pogovarjamo o obdobju pred osamosvojitvijo Slovenije, med in po njej, pa tudi o tem, kam smo po vseh teh letih prišli. Tokrat sta bila naša gosta Igor Omerza, publicist, velik poznavalec udbovskih dosjejev, in Marko Hren, mirovnik takrat in mirovnik danes, sicer pa digitalni strokovnjak.

Tokrat bomo šli v leto 1988, morda še kakšno leto nazaj. Gospod Omerza, najprej bi vas prosila za okvir, saj ste bili direktor Mikro Ade, kjer je vojska oziroma Udba zasegla tisti dokument. Tam se je vse skupaj začelo. Kako je bilo?

Igor Omerza: Mikro Ada je bila družbeno podjetje, ker takrat zasebnih podjetij še ni bilo mogoče ustanavljati. Tam smo se zbrali jaz, Janez Janša, Marko Hren – ki je bil iz 'foha' – in še nekaj drugih. Začeli smo resno delati s programsko opremo.

Hkrati smo bili vsi vpeti v procese demokratizacije. Marko predvsem v mirovništvo, Janša najprej v neke spore z vojsko, potem pa tudi on v mirovništvo. Janša je bil centralna točka; kar je bilo vojaških vprašanj, se je oporečništvo obračalo nanj, saj je bil tudi šolan v tej smeri.

V nekem trenutku je Ivan Borštner odtujil neki vojaški dokument, ga fotokopiral in ga predal Mladini oziroma Franciju Zavrlu. Zavrl je potem ta dokument prinesel Janezu Janši. Udba je to detektirala, ker je spremljala uredništvo Mladine in tudi Mikro Ado. Ob tem so imeli tudi sodelavca v Janševem krogu. Mislim, da je bil to Janez Juvan, a nisem prepričan. Vem pa, da je deloval v mirovnem gibanju. Potem so šli v tajno preiskavo in 27. aprila 1988 ta dokument našli v Janševi delovni mizi.

Takrat se je pravzaprav začela afera JBTZ, čeprav še ne javno. Čakali so do 31. maja, ko so izvedli javno preiskavo. Takrat je vse skupaj prišlo v javnost.

Gospod Hren, tudi vas je zasledovala Udba, pravzaprav vzporedno z Janšo. To obdobje osemdesetih let je bilo tudi obdobje digitalizacije in informacijske revolucije. Pred Mikro Ado ste bili v službi v Delti. Zakaj so vas tako zasledovali?

Marko Hren: Po statistikah so mene osebno zasledovali bistveno bolj kot Janeza Janšo. Povedal bom paralelno zgodbo k temu, kar je govoril Igor. Najprej dodatek k profilu Mikro Ade. To je bila sodobna digitalizacijska firma v obdobju, ko se je digitalizacija začela. Danes masovno govorimo o digitalizaciji, toda v letih od 1987 do 1993 se je zgodilo vse revolucionarno. Prešli smo z 'mainframov' na osebne računalnike. Takrat so na Mladino še nosili tekste na papirju, napisane na pisalni stroj.

Z letom 1989 se začne tekste pisati na računalnik. Mikro Ada je bila usposobljena, da je na primer Kavčiča računalniško pretipkala, lektorirala, uredila in telekomunikacijsko obdelala. Uporabljali smo najsodobnejša telekomunikacijska orodja in to se je za osamosvajanje izkazalo kot odločilno.

Obvladovali smo tehnologijo, zato smo lahko uporabljali najsodobnejše mehanizme za informiranje mednarodne javnosti. Tu nastopi interes Udbe in KOS-a. V poročilu o kontraobveščevalni službi piše, da sva imela le Janša in jaz dosje in šifro pri kontraobveščevalni službi.

V poročilu o kontraobveščevalni službi piše, da sta imela le Marko Hren in Janez Janša dosje in šifro pri kontraobveščevalni službi.

V tistem času smo pripravljali celovit nenasilen odpor proti grozeči agresiji centralnega komiteja in JLA nad intelektualci, tako imenovano noč dolgih nožev. Vse smo imeli pripravljeno, tudi mobilizacijski tekst, ki naj bi izšel v Teleksu, pa ni.

Po virih so bili v Mikro Adi večkrat. Jaz sem bil takrat, ob aretacijah, v ZDA. Ravno na moj rojstni dan, 26. aprila, so v Mikro Adi našli moj dokument Poziv k nenasilnemu odporu. Ob aretacijah je med zaseženimi dokumenti na prvem mestu ta moj tekst. Bavčarjeva komisija je v parlamentu ugotovila, da so Dolanca, Marinca in druge klene fante obveščali predvsem o mobilizaciji k nenasilnemu odporu, ne pa o kakem drugem dokumentu. Skratka, paralelna zgodba je, da sta Udbo in KOS enako kot prekrški, na primer podajanje kakšnega akta, zanimala tudi mobilizacija na terenu in organizacija celovitega civilnodružbenega odpora. Ta zgodba v zgodovinopisju manjka.

Mislim, da so se mediji preveč osredotočili samo na en dokument. Bistveno več bi morali govoriti o tem, da je šlo za zelo širok civilnodružbeni projekt, ki sega v leta 1986, 1987 in 1988. To je razvidno tudi iz interesa obveščevalnih služb in iz poročil, ki jih imamo v virih.

Udbo in KOS je zanimala tudi mobilizacija na terenu i…