Pred vrati je ena najbolj ključnih sej mariborskega mestnega sveta v letošnjem letu. Župan Aleksander Saša Arsenovič je za četrtek, 18. junija 2026, sklical 36. redno sejo, ki bo v Dvorani generala Rudolfa Maistra ponovno soočila različne politične poglede na prihodnji razvoj štajerske prestolnice. Predlagani dnevni red, ki po številnih širitvah obsega kar 36 točk, že vnaprej nakazuje, da bodo razprave dolge in napete. Čeprav se bodo svetniki dotaknili številnih področij, od prostorskih načrtov do delovanja kulturnih zavodov, bo glavna pozornost javnosti in politike nedvomno usmerjena v občinske finance. V ospredju sta namreč prva obravnava proračuna za prihodnje leto in predlog za novo zadolževanje občine.
Finančni temelji za leto 2027 pod drobnogledom mestne politike
Osrednji dokument seje, ki bo začrtal finančno smer razvoja mesta, je predlog Odloka o proračunu Mestne občine Maribor za leto 2027. Gre za prvo obravnavo proračunskega akta, s čimer se odpira ključna javna razprava. Župan Saša Arsenovič poudarja, da je zgodnje sprejemanje proračuna izraz odgovornosti do mesta: »Mislim, da je naša odgovornost, da skušamo v tem letu sprejeti proračun za leto 2027, kar daje možnost potem novi župani ali žuapnu ali istemu, če mu kaj ne bo všeč, narediti rebalans že januarja. Za razliko od tega, da če mi ne sprejmemo proračuna, da je potem občina spet v neki pat poziciji, da ne more iti ven razpisi, ne more se nič dogajati jeseni za naslednje leto.« Župan opozarja, da bi nesprejetje proračuna pomenilo, da občina vse do pomladi ne bi bila v polni formi, kar bi škodovalo projektom v teku.
Alenka Tovornik iz Urada za finance in proračun MOM pojasnjuje obsežnost dokumenta, ki na 691 straneh vključuje 2.300 vnesenih zneskov in 3.300 polj z obrazložitvami. Izpostavlja, da se Maribor trdi izogniti režimu začasnega financiranja, ki bi ohromil delovanje društev in klubov s področja športa, kulture in sociale: »S tem vplivamo na vsa društva, ki jih financiramo, na vse klube: šport, kultura, sociala, ki na... če gremo v začasno financiranje, zagotovo ne morejo brez težav planirati svojega poslovanja za naslednje leto.« Zgodnja priprava po njenih besedah omogoča udobno 30-dnevno javno razpravo v času med dopusti ter preučitev vseh predlogov svetnikov.
Številke pod črto: Nižji nominalni znesek, a stabilne investicije
Predlog proračuna za leto 2027 je težek 233.238.635 evrov, kar je za 36 milijonov manj od sprejetega proračuna za letošnje leto po zadnjem rebalansu. Prihodki so načrtovani v višini 206,2 milijona evrov, pri čemer občina trenutno računa na 77,7 milijona evrov iz naslova dohodnine, 1,3 milijona za uravnoteženost razvitosti občin in 9,3 milijona za zakonske naloge, ob upoštevanju lanske izpogajane povprečnine 835 evrov. Na odhodkovni strani klasični odhodki znašajo 222,4 milijona, odplačilo glavnic dolga pa 10,8 milijona evrov.
Kljub nižjemu skupnemu znesku pa investicije ostajajo visoke. Investicijski transferji in investicije znašajo kar 80,6 milijona evrov, kar predstavlja 35 odstotkov celotnega proračuna, medtem ko je za tekoče poslovanje predvidenih 141,8 milijona evrov (61 odstotkov).
Zadolževanje in črpanje sredstev za Center Rotovž
Svetniki bodo pod točko 6 odločali tudi o soglasju k sklenitvi pravnih poslov zadolževanja (GMS-947). Odlok predvideva maksimalno možno zadolževanje pri bankah v višini 25 milijonov evrov. Finančna služba pojasnjuje, da gre zgolj za dovoljeni okvir, neto zadolževanje pa bi ob odštetju glavnic znašalo okoli 14 milijonov evrov. Poleg tega je občina pri novih zadolžitvah izbrala fiksno obrestno mero, kar se ob rasti EURIBOR-a kaže kot premišljena poteza.
Župan Arsenovič ob tem poudarja pomemben finančni uspeh pri projektu Rotovž, kjer je občina s pridobitvijo 20-milijonskega državnega sofinanciranja bistveno razbremenila proračun: »V resnici se bo, če se ne bo nič delalo, zadolženost leta 2027 zmanjšala za skoraj 21 milijonov glede na podatek, ki je zdaj viden v proračunu.« Ko bo investicija v Center Rotovž zaključena, se bo lahko približno 9,5 milijona evrov že najetega namenskega kredita s soglasjem banke prerazporedilo na druge razvojne projekte, preostalih 11 milijonov pa bo znižalo predvideno prihodnje zadolževanje. Če bi se občina zadolžila v polnem obsegu, bi dolg konec leta 2027 znašal 131 milijonov evrov, a uspešni projekti povprečno zadolženost na prebivalca znižujejo s 1.000 na približno 800 evrov.
Kam bo šel denar? Največji infrastrukturni projekti
Alenka Tovornik je podrobneje predstavila tudi razporeditev sredstev po področjih.
Šolstvo in vrtci: Za vrtce je namenjenih 1,3 milijona evrov (100.000 za investicije, milijon za vzdrževanje, 200.000 za opremo). Šolstvu pripada 4,65 milijona evrov, od tega kar 3,95 milijona za investicije, kjer bo osrednji projekt rekonstrukcija OŠ Angela Besednjaka. Dodatno so načrtovana sredstva za energetsko obnovo 16 objektov prek javno-zasebnih partnerstev.
Cestna infrastruktura: Milijon evrov bo namenjen za krpanje in preplastitve asfa…
Read the full article at Maribor24 →
Slovenia