Velika večina evropskih kopalnih voda izpolnjuje najstrožje standarde EU na področju kakovosti, kaže danes objavljena najnovejša ocena Evropske agencije za okolje (EEA) o kakovosti kopalnih voda v Evropi za leto 2025. V Sloveniji so v razred odlične kakovosti uvrščene vse kopalne vode na morju.
S 1. junijem se v Sloveniji začenja tudi kopalna sezona na morju, ki traja do 15. septembra. Na jezerih in rekah pa od 15. junija do 31. avgusta. Slovenija ima uradno določenih 49 kopalnih voda (28 na celinskih vodah in 21 na morju). Ljudje se kopajo na morju, rekah, v jezerih in bajerjih, največ uradnih celinskih kopališč pa je na Kolpi, Soči, Nadiži, Idrijci, Krki, v Blejskem in Bohinjskem jezeru ter Šobčevem bajerju. Na neuradnih lokacijah, kot so gramoznice in ribniki, se kopajo na lastno odgovornost, saj kakovost vode tam ni redno preverjena.
V oceno kakovosti kopalnih voda je EEA vključila več kot 22.200 kopalnih voda v 27 članicah EU ter v Albaniji in Švici. Kot izhaja iz ugotovitev poročila, je lani najstrožje standarde glede kakovosti kopalnih voda izpolnjevalo 85 odstotkov spremljanih lokacij, 96 odstotkov spremljanih lokacij kopalnih voda v EU pa je izpolnjevalo minimalne standarde kakovosti. Le 1,5 odstotka kopalnih voda v EU je bilo slabe kakovosti.
»Podatki kažejo, da je splošna kakovost kopalnih voda po vsej Evropi v primerjavi s prejšnjim letom ostala stabilna,« so poudarili pri EEA. Največji delež kopalnih voda odlične kakovosti je v Avstriji, Bolgariji, na Cipru in v Grčiji – skupaj 95 odstotkov ali več.
Po ugotovitvah EEA je bila kakovost obalnih kopalnih voda na splošno boljša od kakovosti celinskih voda na območju rek in jezer. Medtem ko je bilo v EU v razred odlične kakovosti razvrščenih 88 odstotkov obalnih kopalnih voda, pa je bilo tovrstne kakovosti 78 odstotkov celinskih kopalnih voda.
Kamp Zlatorog ob vasici Ukanc, Bohinj FOTO: Jure Eržen
Pri kopalnih vodah na območju rek jih je ob tem le 47 odstotkov od okoli 1200 lani doseglo odlično kakovost vode.
Slovenija je lani pri obalnih kopalnih vodah dosegla odlično kakovost, zaradi česar se je poleg Cipra in Litve uvrstila na vrh lestvice po kakovosti obalnih kopalnih voda. Na drugi strani pa je bilo na Poljskem, v Belgiji, na Finskem, v Estoniji in Albaniji manj kot 70 odstotkov obalnih kopalnih voda razvrščenih v razred odlične kakovosti.
Medtem ko je bilo v Avstriji, na Finskem, Danskem, v Luksemburgu in Nemčiji 90 odstotkov ali več celinskih kopalnih voda razvrščenih v razred odlične kakovosti, pa jih je bilo v Sloveniji takšnih 57,1 odstotka. Dobre kakovosti je bilo 32,1 odstotka celinskih kopalnih voda.
V zadnjih letih se kakovost izboljšuje
Po navedbah EEA se je kakovost evropskih kopalnih voda v zadnjih letih stalno izboljševala, kar pripisujejo izvajanju direktive EU o kopalnih vodah in tudi druge evropske zakonodaje. »To vključuje izboljšane prakse spremljanja in upravljanja, naložbe v komunalne čistilne naprave, boljše zbiranje odpadne vode in spremljanje cvetenja cianobakterijskih alg, ki so lahko škodljive za zdravje ljudi in naravo,« so povzeli.
Da lahko letošnje poletje žanjemo sadove doslednega izvajanja pravil EU na področju kopalnih vodah, zaradi katerih je velika večina njih dovolj čistih za kopanje, je ob objavi poročila dejala izvršna direktorica EEA Leena Ylä-Mononen.
»Rezultati kopalnih voda v Evropi znova dokazujejo pomembnost okoljske zakonodaje EU ter desetletja naložb v čiščenje odpadnih voda in upravljanje voda. Zahvaljujoč tem prizadevanjem lahko Evropejci uživajo v kopalnih vodah z najvišjimi standardi kakovosti na svetu,« je izpostavila evropska komisarka za okolje Jessika Roswall . Dodala je, da zaščita voda zahteva nadaljnje ukrepanje pri izzivih, kot so onesnaževanje, izguba biotske raznovrstnosti in vplivi podnebnih sprememb.
Analize med kopalno sezono na 14 dni
Kakovost kopalne vode je ključna za varno kopanje, največje tveganje pa predstavljajo fekalno onesnaženje in z njim povezani patogeni, ki lahko povzročijo okužbe ali prebavne težave.
Na uradnih kopalnih vodah zato redno spremljajo prisotnost indikatorskih bakterij, predvsem E. coli in intestinalnih enterokokov; v Sloveniji analize med kopalno sezono izvajajo vsakih 14 dni, torej pogosteje, kot zahteva evropska zakonodaja, navajajo na vladni spletni strani.
Kakovost kopalnih voda je že več let stabilna: vse morske kopalne vode so odlične, odlična je tudi kakovost Blejskega in Bohinjskega jezera ter Šobčevega bajerja, medtem ko je kakovost rek bolj spremenljiva in odvisna od vremena ter pretokov. Slabih kopalnih voda v Sloveniji ni, pri »divjih« kopališčih, kot so gramoznice, ribniki in vodni zbiralniki, pa kakovosti vode praviloma ne spremljajo, zato je kopanje tam na lastno odgovornost. Kopalna voda ni pitna in ni razkužena, zato se je med kopanjem priporočljivo izogibati požiranju vode.
32 kopalnih območij
Za varno kopanje je poskrbljeno na naravnih kopališčih, ki imajo upravljavca, območje kopališča je vidno označeno, vodne površine…
Read the full article at Delo →
Slovenia