Pea: Competition is the best cure for zero interest on savings

Ob osmih

Nova epizoda podkasta Ob osmih

18. junij 2026 ob 11.30

•

Ljubljana - Radio Prvi

Digitalne platforme, kot so Trade Republic, Revolut in druge, že ponujajo višje obrestne mere na tekoča sredstva kot naše banke. Andraž Grahek poziva, naj se vsaj pozanimamo, kako lahko za svoje depozite dobimo več kot nič.

Andraž Grahek. Foto: BoBo

Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Evropska centralna banka je prejšnji teden po treh letih zvišala obrestne mere. Da se te na slovenskih bankah navadno čez noč prevedejo v dražja posojila, ne pa tudi v višje obrestni na depozite, opozarjajo tako v Banki Slovenije kot tudi številni poznavalci. Če Banka Slovenije razen "moralnega prepričevanja" nima na voljo drugih ukrepov, se utegne slovenskim bankam zgoditi konkurenca tujih digitalnih bank – marsikateri Slovenec je tja zaradi ugodnejših pogojev že prenesel svoja sredstva. Katere so pasti in priložnosti, smo se v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjali s finančnim analitikom Andražem Grahkom, direktorjem in partnerjem v podjetju Capital Genetics.

Oglas

Prejšnji teden je Evropska centralna banka po treh letih zvišala obrestne mere za četrt točke. Referenčna mera je zdaj 2,25. Višje obrestne mere prebivalci najprej občutimo pri posojilih. Kot pravi Grahek, je opazil, da so naše banke že malce prilagodile ponudbo. "Takojšnji učinek imajo posojila s spremenljivo obrestno mero zaradi tega, ker se ta vedno vežejo na medbančno obrestno mero EURIBOR. Ta se je začela zviševati že v pričakovanju tega povišanja in pričakovati je, da bi kakšno zvišanje lahko sledilo poleti." Pri fiksnih obrestnih merah se to po njegovem odraža drugače, saj je sploh pri stanovanjskih posojilih ročnost daljša. "Eno takšno taktično zvišanje malce manj vpliva na pogled, kje bodo obrestne mere na 20, 30, 15 ali 10 let. Malo že vpliva, a ne veliko." Grahek ob tem poudarja, da se je pri nas v zadnjih letih ob ponudbi dokaj ugodnih fiksnih obrestnih mer sestava stanovanjskih posojil zelo spremenila. Večina ima tako zdaj fiksno obrestno mero.

V Banki Slovenije za zdaj računajo predvsem na moralno prepričevanje bankirjev, da bi politiko ECB bolj enakomerno prenesli na obe plati kovanca. Foto: Žiga Živulović jr./BoBo

Banke tako rekoč čez noč prilagodijo obrestne mere pri posojilih, tudi Banka Slovenije pa opozarja, da so zelo počasne pri obrestih na depozite ali pa jih celo ne prilagodijo. Slovenci imamo tako v bankah približno 30 milijard evrov sredstev, večinoma na vpogled, ki neobrestovana in ob inflaciji izgubljajo vrednost. "Po mojem se banke tukaj ne bodo premaknile, dokler se ne zgodi vesoljni potres, ki bo spremenil cel poslovni model. To tudi neformalno priznavajo, če koga kaj vprašaš." Kot dodaja Grahek, se banke malce prilagajajo pri vezanih vlogah. "Tam se potem začnejo obrestne mere pri 0,1 odstotka, počasi gre proti pol odstotka in več, recimo na šest mesecev."

Včasih katera od bank želi aktivno zbirati depozite prebivalstva in začasno ponuja malce višjo obrestno mero, a Grahek svari, da je tu potrebna posebna pozornost, ker je včasih to vezano na nakup drugega produkta. "Za 12 mesecev vam recimo ponudijo 4-odstotno obrestno mero, ampak morate hkrati enak znesek vložiti v neki investicijski sklad, ki ga ponujajo. To pa ni preprosta ponudba, ker s tem sprejemate tudi tveganja. In če nismo zelo pozorni, hitro razumemo narobe."

Kako odpraviti razliko pri obrestnih merah za posojila in za depozite? Gre pri različnem obrestovanju posojil in depozitov le za kovanje dobičkov bank ali je to razlikovanje upravičeno? Kot pravi Grahek, nam bodo v naših največjih bankah najverjetneje odgovorili, da je javna korist v tem, da imamo cenejša posojila kot drugje v EU-ju, kjer banke tradicionalno plačujejo obresti tudi na tekoča denarna sredstva (sicer ne prav vse). "Dejstvo je, da lahko banke na tako majhnem trgu, kot je naš, sploh ker imamo visoko koncentracijo tržnega deleža v dveh bankah, uveljavljajo svojo moč bolj prosto kot na bolj konkurenčnem trgu. In to je v njihovem interesu. Zakaj bi zviševali obrestne mere depozitom, če tako lažje nadzorujejo obrestno maržo?" Ker je več posojil fiksnih, to banke še manj spodbuja v to smer.

Kot pravi Grahek, je to vprašanje tudi za regulatorja. Toda v Banki Slovenije pravijo, da za zdaj računajo predvsem na moralno prepričevanje bankirjev, da bi politiko ECB bolj enakomerno prenesli na obe plati kovanca. Kot pravi Grahek, bo tu zelo pomemben pritisk javnosti. "Poiščite način za varne naložbe, kjer lahko nekaj dobite za denar, ki ga imate na računu. Ga lahko vežete pri svoji lastni banki? Poglejte vsaj ponudbo, ne bodite leni."

Digitalne platforme, kot sta Revolut in Trade Republic, predvsem pri "digitalni" generaciji že predstavljata konkurenco klasičnim bankam. Foto: EPA

Digitalne platforme – konkurenca, ki jo potrebuje naš bančni sistem? Kot pravi Grahek, obstaja veliko alternativ vezavi sredstev v bankah, in te niso nujno konkurenca klasičnemu bančnemu sistemu, ampak so mu lahko komplementarne, n…