Razmislek pisatelja Ferija Lainščka v sklepnem delu konference Mobilne tehnologije 2026 je izhajal iz dveh trendov, ki se po njegovem prepričanju vse bolj približujeta. Prvi kaže na upad nekaterih kognitivnih sposobnosti v razvitem svetu, drugi pa na hitro napredovanje umetne inteligence.
Kot je poudaril, raziskave v ZDA in delu Evrope po letu 2000 zaznavajo postopno zniževanje rezultatov pri nalogah, povezanih z abstraktnim in logičnim sklepanjem. »Padec ni hipotetičen, temveč izmerjen in dolgotrajen. Otroci so prvič, odkar to spremljamo, v povprečju manj inteligentni od svojih staršev,« je dejal. Ob tem je opozoril na nasproten trend pri razvoju umetne inteligence, katere zmogljivosti na številnih področjih naraščajo izjemno hitro.
Feri Lainšeček v video tudi o tem, ali je umetna inteligenca konkurenca pisateljem?
Po njegovem mnenju pomen teh sprememb ni v samih številkah, temveč v smeri razvoja. Medtem ko človeške kognitivne sposobnosti po nekaterih kazalnikih stagnirajo ali upadajo, se umetna inteligenca približuje ravni, ki jo danes povezujemo z najizjemnejšimi posamezniki. Naslednji korak bi lahko bila tako imenovana superinteligenca, oblika inteligence, ki bi presegla človekove sposobnosti razumevanja in primerjanja.
Konferenca Delovega poslovnega centra je prinesla vpogled v tehnološke premike prihodnosti ter v elemente, ki bodo inovacije pravočasno lansirali na globalni trg. FOTO: Blaž Samec
Lainšček pa je opozoril, da težava ni zgolj v kognitivnem upadu. Po njegovih besedah smo priča tudi eroziji modrosti, etičnih meril in občutljivosti za trpljenje drugih. »Ne gre samo za inteligenco, temveč za moralno jasnost. Vse pogosteje toleriramo stvari, ki bi morale biti nesprejemljive,« je dejal. V takšnem okolju po njegovem lažje uspevajo poenostavljeni in populistični pogledi na svet.
Inteligenca je najučinkovitejše sredstvo proti neumnosti, medtem ko je edina oblika inteligence, ki danes nedvomno napreduje, umetna inteligenca.
Od tod izhaja tudi njegova provokativna teza, da je inteligenca najučinkovitejše sredstvo proti neumnosti, medtem ko je edina oblika inteligence, ki danes nedvomno napreduje, umetna inteligenca. Dokler ostaja zgolj orodje, je odvisna od interesov tistih, ki jo uporabljajo. V prihodnosti pa si Lainšček predstavlja razvoj splošne umetne inteligence, ki bi bila sposobna samostojnejšega presojanja in manj dovzetna za manipulacije.
Kljub tehnološkemu optimizmu ostaja po njegovem mnenju odločilna odgovornost človeka. Prav v obdobju, ko nastajajo vse zmogljivejši sistemi umetne inteligence, imamo možnost vplivati na njihove vrednote in cilje. Če bo prihodnja superinteligenca res razumela zakonitosti narave, življenja in zavesti, bo po njegovem prepričanju razumela tudi naravo trpljenja. »Zato verjamem, da lahko postane zaveznik človeka in ne njegova grožnja,« je sklenil.
Celotno konferenco Mobilne tehnologije 2026 si lahko ogledate v spodnjem videoposnetku.
Read the full article at Delo →