V mesecu maju je Evropski komisar za notranje zadeve in migracije Magnus Brunner sporočil, da je unija pospešila deportacije, uvedla nove nadzorne ukrepe pri mejnih kontrolah in ukrepe, ki identificirajo varnostne grožnje. EU je sicer prisluhnila ameriškim kritikam glede migracij, najbolj pa so na odločitve vplivale nacionalni pritiski držav članic v Evropi. Brunner je še dejal, da pred desetimi leti Evropa ni imela v veljavi sistema, ki bi lahko pritisnil zavoro na masovne migracije, v letošnjem letu pa se je to spremenilo.
Ukrepi Evropske unije – trije stebri
Eden izmed primarnih ukrepov je ustavitev migracij že v državi, iz katere migranti prihajajo, kar bo urejala evropska migracijska diplomacija. Drugi steber je aktivno preprečevanje tihotapstva z bojem proti kriminalnim združbam, ki so glavni krivec transporta migrantov v Evropo. Kriminalne združbe so povezane ali so celo del terorističnih organizacij, zato bo treba vključiti tudi obveščevalne agencije in represivne organe. Tretji steber pa je ojačitev obmejnih kontrol na vseh periferijah Evropske unije, vključno s Frontexom.
Po novem bodo prosilci za azil natančno preverjeni, tukaj gre za varnostno preverjanje, kar je pomembno zaradi pretekle kriminalitete in morebitnih povezav s terorizmom. Poleg tega bo obvezno še zdravstveno preverjanje, celoten proces pa bo moral potekati hitro in učinkovito v izogib nepotrebnemu podaljševanju procesa. Vsem imigrantom bodo vzeli biometrične podatke obraza in prstnih odtisov, organi nadzora pa bodo morali spremljati migrante ves čas procesa. To bo veljalo za vse prišleke, ki niso državljani EU. Ko bodo ilegalni migranti procesirani, se takoj, če je to potrebno, pošljejo v migracijske centre izven EU. Agencija Associated Press poroča, da je zakon usklajen med Evropsko komisijo, Svetom Evrope in Evropskim parlamentom, zato ne bi smelo biti težav pri sprejemanju novih direktiv in zakonodaje.
Po novem bodo prosilci za azil natančno preverjeni, tukaj gre za varnostno preverjanje, kar je pomembno zaradi pretekle kriminalitete in morebitnih povezav s terorizmom.
Evropski poslanec iz Nizozemske in poročevalec Evropskega parlamenta Malik Azmani je sporočil, da so evropski poslanci potrdili zakonodajo o vračanju migrantov s 418 glasovi za in 218 glasovi proti. Povedal je, da je bil prvi korak potrditev Pakta o migraciji in azilu, zdaj pa so potrdili še Akt o vračanju, s čimer so zaprli še zadnja vrata. Medtem ko so stranke na desnem polu gladko podprle zakonodajo so Zeleni, Socialisti in Demokrati zakonodajo v večini zavrnili.
Kaj obljublja nova zakonodaja
Ostrejši postopki nadzora na mejnih prehodih omogočajo začasno zadrževanje prosilcev za azil v posebnih migrantskih centrih. Do tega zakona so prosilci za azil v eni državi lahko to zapustili in prehajali med državami EU. V tem primeru se obetajo spremembe, kjer bo prosilec za azil lahko zanj zaprosil, država pa ga bo imela pravico zadržati v centru, dokler se prošnja ne reši. Toda ta postopek se lahko uporabi samo na treh kategorijah migrantov: prišleki iz držav z manj podeljenih azilov; migrantom, ki zavajajo evropske uradnike in organe pregona; in tistim, ki predstavljajo varnostno grožnjo, ogrožajo nacionalno varnost ter izvajajo kriminalna dejanja.
Ostrejši postopki nadzora na mejnih prehodih omogočajo začasno zadrževanje prosilcev za azil v posebnih migrantskih centrih.
Pakt je uvedel sistem varnih držav izvora, kjer se lahko azil avtomatično zavrne, kot na primer Bangladeš, Egipt, Tunizija ali Maroko. Uvedena je tudi lista sekundarnih varnih držav izvora, kjer se lahko azil zavrne, če se imajo prosilci kam vrniti. EU prav tako uvaja vrnitev migrantov v državo vstopa, kar pomeni, da lahko države vstopa pričakujejo večje število vrnjenih migrantov. Toda nastanjenost v migrantskih centrih sproža spor, ker bodo revnejše države morale zagotavljati enak standard, kot bi ga imel migrant v Nemčiji ali Švedskem. Če je torej migrant vrnjen v Romunijo iz Švedske in ga tam oblasti nastanijo v migrantski center, potem mora ta zagotavljati enak standard kot bi ga Švedska, kar že povzroča vprašanje, kako naj bi to delovalo v praksi.
Največji spor pa povzroča solidarnostni mehanizem, kjer bi mejne države 'razdelile' del migrantov med ostale članice. Te lahko migrante zavrnejo, vendar pa morajo plačati 20.000 € po migrantu. Vsekakor si bodo to lahko privoščile bogatejše države, revnejše pa malo manj. Kritike letijo še na program legalnih in varnih migracij, kjer bi EU talentirane migrante kar direktno vozila v države članice. Težava je predvsem nadzor nad takšnim programom in preprečevanje zlorab.
Centri za pridržanje doma in v tujini
V sredo so v Evropskem parlamentu glasovali za večja pooblastila organov pregona pri obravnavi nezakonitih migrantov. Navkljub kritikam nevladnih organizacij so države članice po dolgih pogajanjih in razpravah sprejele ukrepe za vzpostavitev centrov za pridržanje nezakonitih migrantov doma in tujini. Do nedavnega je šlo za izjemno pereč pred…
Read the full article at Domovina →
Slovenia