Episode 49 Living in a rented house: What worries you most?

Fotografija in ilustracija: Metod Blejec

»Pogodbo podaljšujemo za eno leto, zato me vsako leto pred podaljšanjem skrbi, če in za koliko se bo najemnina povišala,« je odgovorila najemnica.

Najemnik je izpostavil: »Cene so kar ogabne in grozne. Stanovanje si delim z dvema sostanovalkama in je 1000 evrov brez stroškov, ki so tudi previsoki.«

Tretji najemnici dodaten stres pri misli na selitev povzroča to, da ima psa: »Preden najdem stanovanje, v katerega se bom sploh smela vseliti, lahko traja tudi pol leta. In največkrat ne bom imela kaj dosti izbire, kakšno bo.«

Finančna ranljivost in bivanjska negotovost sta bili najbolj pogosti skrbi, ki so jih izpostavili sodelujoči v naši anketi o stanovanjski problematiki.

Tovrsten strah je izpostavila tudi najemnica, ki trenutno živi v stanovanju, ki je dokaj poceni. Skrbi jo, »da bo lastnik prekinil pogodbo in si ne bo več mogla privoščiti bivanja v mestu, kjer dela«.

Naslednje najemnik je kot svojo glavno skrb izpostavil, da 70 odstotkov prihodka daje za najem in stroške, živi pa s preostalimi 30 odstotki. In teh 30 odstotkov ni dovolj za preživetje.

Zbiranje odgovorov najemnic in najemnikov je potekalo med marcem in junijem 2025. V analizo odprtega vprašanja o največji skrbi glede trenutne bivalne situacije smo vključili vseh prejetih 756 odgovorov, ki smo jih prejeli.

Na podlagi analize smo identificirali 23 ključnih pojmov, ki so se pojavljali v odgovorih, in jih razporedili v štiri glavne skrbi najemnic in najemnikov: strah pred finančno ranljivostjo, bivanjsko negotovostjo, podrejenostjo volji najemodajalca in zaskrbljenost zaradi neučinkovitosti stanovanjske politike.

Samo 2 odstotka vprašanih v najemu nimata skrbi

Skoraj dve tretjini omemb najemnikov se nanašata na finančno ranljivost in bivanjsko negotovost, ki sta neposredni posledici najemanja.

Najemniki so omenjali previsok znesek najemnine, nenadno podražitev najemnine in stroškov, nezmožnost varčevanja in finančno nevzdržnost najemanja.

Opozarjali so na pomanjkanje dolgoročne stanovanjske varnosti, kratkoročnost najemnih pogodb, stalno negotovost glede izselitve, nepredvidljivost odpovedi oddajanja, težave z iskanjem novega bivališča in nezmožnost zagotavljanja bivanjske varnosti svojim otrokom.

Petina vseh omemb najemnikov se nanaša na hierarhičnost razmerja med njimi in najemodajalci, v katerem najemniki zasedajo podrejen položaj. Pri tem so omenjali bivanjske razmere, neavtonomnost glede odločanja, kako bodo bivali, pomanjkanje vzdrževanja stanovanja, samovoljnost lastnika in kršenje zasebnosti.

Dobrih petnajst odstotkov omemb se nanaša na neučinkovitost stanovanjske politike.

Najemniki so omenjali, da ni zakonov, ki bi omejevali rast najemnin, hkrati pa se omejuje gradnja in ni dostopa do neprofitnih stanovanj. Skrbi jih tudi, da prihodnje spremembe na področju stanovanjske zakonodaje statusa najemnikov ne bodo izboljšale. Omenjali so na primer, da ni zakonske omejitve rasti najemnin, skrbela jih je nedostopnost lastne nepremičnine zaradi neobvladljivo visokih cen nepremičnin, poudarjali pa so tudi značilnosti stanovanjskega kreditiranja, ko kljub primernim dohodkom in dokazljivemu rednemu plačevanju najemnine najemnikom banke ne priznavajo kreditne sposobnosti za nakup lastne nepremičnine.

Večkrat so poročali tudi, da bi bil znesek odplačevanja kredita enak mesečni najemnini. Omenjali so tudi oddajanje na črno, ki se kaže v plačevanju najemodajalcem na roke in odsotnosti najemnih pogodb. Prav tako so izpostavljali pomanjkanje državnih cenovno dostopnih stanovanj, nedelujočo stanovanjsko zakonodajo in problem turističnega oddajanja.

Samo nekaj manj kot dva odstotka najemnikov je menilo, da z najemom nimajo skrbi.

Najeto stanovanje je edini dom: skoraj 40 odstotkov sodelujočih v najemu živi že več kot 11 let

V nadaljevanje analize smo vključili skupno 683 vprašalnikov, ki so bili izpolnjeni v celoti.

Med sodelujočimi je večina, 65 odstotkov, najemala stanovanje v Ljubljani. V izrazito manjših deležih sledijo sodelujoči najemniki iz Maribora (6,1 odstotka), Kranja (3,2 odstotka) in Kopra (2,3 odstotka).

Večina sodelujočih, 85 odstotkov, v najetem bivališču prebiva ves čas in nima drugega bivališča. Prav tako večina, 92 odstotkov sodelujočih, nima v lasti ali solastništvu druge nepremičnine, iz česar lahko zaključimo, da je najeto stanovanje za večino sodelujočih njihov edini dom.

V najemu jih večina živi že več let, skoraj 40 odstotkov več kot enajst let. Manj kot eno leto je v času izpolnjevanja ankete v najemu živelo 5 odstotkov sodelujočih.

Večina sodelujočih najema stanovanje v večstanovanjski zgradbi ali hiši, najmanj je bilo med sodelujočimi najemnikov samostojnih hiš.

Povprečna kvadratura najetega bivališča je bila 49,6 kvadratnih metrov, z najmanjšo kvadraturo 5 kvadratnih metrov, kar predstavlja najeto sobo v stanovanju.

Povprečna površine najete sobe je znašala okoli 16 m 2 za sobo v stanovanju ali hiši in 51 m 2 za stanovanje oziroma 59 m 2 za stanovanje v hiši. Povpr…