Intervju: dr. Luka Snoj, strokovnjak za reaktorsko fiziko
Živimo v času neverjetnih energetskih in geopolitičnih nasprotij ter bliskovitega napredka digitalnih tehnologij in tehnologije nasploh. Na eni strani umetna inteligenca in tehnološki giganti mrzlično iščejo nove vire in zahtevajo neslutene količine električne energije za svoje potratne storitve. Na drugi strani pa Evropa bije plat zvona ob pomanjkanju zanesljivih energentov in tveganju propadanja lastne industrije. Opazujemo trk dveh popolnoma različnih svetov: od francoske jedrske renesanse v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja do nemškega ugašanja reaktorjev in zanašanja na tako imenovane bolj umazane derivate.
Profesor dr. Luka Snoj je eden vodilnih slovenskih strokovnjakov na področju reaktorske fizike, čigar znanstveni ugled sega daleč preko naših državnih meja.
Svojo akademsko pot je začel na Fakulteti za matematiko in fiziko (FMF) Univerze v Ljubljani, kjer je z odliko diplomiral in kasneje tudi doktoriral iz fizike. Svojo strast do atomov in jedrskih procesov je že zgodaj nadgrajeval v tujini, med drugim se je izpopolnjeval v Veliki Britaniji na slovitem fuzijskem tokamaku JET (Joint European Torus) v raziskovalnem centru Culham, danes pa redno in aktivno raziskuje na največjem energetskem projektu človeštva v raziskovalnem centru Cadarache v francoski Provansi.
Od leta 2010 uspešno vodi raziskovalni reaktor TRIGA na Inštitutu Jožef Stefan (IJS) v Podgorici pri Ljubljani, kjer je od leta 2014 tudi vodja Odseka za reaktorsko fiziko. Od leta 2024 je redni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in svoje neprecenljivo znanje prenaša na nove generacije slovenskih in tujih fizikov. Njegova mednarodna vpetost je izjemna; je aktivni član strokovnih skupin znotraj Agencije za jedrsko energijo (NEA) pri OECD. Prav tako izjemno tesno sodeluje z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA) na Dunaju, za katero kot vrhunski strokovnjak upravlja strokovne (ekspertne) misije po vsem svetu. Doma je njegovo znanje nepogrešljivo pri licenciranju novih operaterjev, saj deluje kot član Republiške izpitne komisije za operaterje jedrskih naprav v Sloveniji.
Dr. Luka Snoj, imate izjemno odgovoren in fascinanten poklic. Kje in kdaj se je porodila vaša ljubezen do atoma in jedrske energije?
Že v osnovni šoli sem zelo veliko bral. Ob koncu osnovne šole sem prebiral knjige o začetkih jedrskih odkritij v 20. stoletju in to me je popolnoma fasciniralo. Ta izjemno hiter napredek znanosti, od prvih odkritij do projekta Manhattan in jedrskih elektrarn, predstavlja resnično revolucijo v razvoju človeštva. Pri jedrski energiji imamo opravka z absolutno največjo gostoto energije. To me je pritegnilo, in ker sem bil dober v fiziki – odlični učitelji v osnovni in srednji šoli so to spodbujali – je bil študij fizike popolnoma naravna pot.
Slovenija ima na področju jedrske znanosti vrhunske strokovnjake, tudi v CERN-u. Od kod to izvira?
Res je, naše znanje je v svetovnem vrhu, kar dokazujejo tuji študenti, ki prihajajo k nam, naši domači strokovnjaki pa so v svetu zelo iskana 'roba' in zlahka najdejo zaposlitev. Začetki te odličnosti segajo v obdobje po drugi svetovni vojni, ko je Jugoslavija želela razviti lasten jedrski program. Ustanovljeni so bili trije inštituti: Vinča v Srbiji, Ruđer Bošković na Hrvaškem in Inštitut Jožef Stefan (IJS) v Sloveniji. Mi smo leta 1966 dobili ameriški reaktor TRIGA. To so bile osnove raziskav, desetletje kasneje, leta 1974, pa smo sprejeli odločitev o gradnji jedrske elektrarne v Krškem, ki je bila leta 1981 prvič priklopljena na omrežje, leta 1983 pa je sledil komercialni zagon. Američani so sicer dali specifikacije in pomagali, a slovensko znanje in naše ekipe so bili izjemno aktivno vpleteni v gradnjo, zagon in obratovanje elektrarne.
Reaktor TRIGA v Podgorici pri Ljubljani letos praznuje 60 let. Kako pomemben je v svetovnem merilu in kdo vse prihaja v Slovenijo po znanje? Se Slovenci njegovega pomena premalo zavedamo?
Morda bi bili Slovenci res lahko nekoliko bolj ponosni na dosežke, ki jih imamo. V današnjem svetu, polnem slabih novic, Slovenija na področju znanosti premore ogromno pozitivnih zgodb. TRIGA praznuje 31. maja. Že od začetka je osrednja točka razvoja, saj so se vsi slovenski jedrski strokovnjaki šolali in raziskovali v njem. S tem reaktorjem je Slovenija postala ena izmed približno 30 držav na svetu, ki popolnoma obvladujejo jedrsko tehnologijo in imajo lastno znanje. Danes je to pravo evropsko in celo svetovno vozlišče jedrskih raziskav. K nam prihajajo raziskovalci z vsega sveta – ogromno je Francozov, prihajajo Američani, Japonci, Britanci, strokovnjaki iz Švedske, Italije. Izjemno zanimivo je, da prihajajo celo študenti iz naftno bogate Savdske Arabije.
K nam prihajajo raziskovalci z vsega sveta – Francozi, Američani, Japonci, Britanci, strokovnjaki iz Švedske, Italije. Celo študenti iz naftno bogate Savdske Arabije.
Reaktor torej služi tudi za usposabljanje operaterjev. Je res te…
Read the full article at Domovina →
Slovenia