Belarus between Hormuz and Zangezur

Ljubljana/Bruselj/Washington/Minsk, 17. junij 2026 - Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] iz Ljubljane redno spremlja in analizira ključne globalne in regionalne procese, s posebnim poudarkom na preobrazbi sodobnega mednarodnega reda ter na pozicioniranju ključnih akterjev v novih geopolitičnih okoliščinah.

Najnovejša raziskava »Belorusija med Hormuzem in Zangezurjem: nova geopolitična obzorja evrazijske varnosti in logistike« ponuja celovito analizo sodobnih geopolitičnih tokov skozi prizmo interakcije strateško pomembnih prometnih in energetskih koridorjev kot sta Hormuška ožina in Zangezurski koridor. Pri tem izpostavlja njun naraščajoči pomen za globalno varnost, mednarodno trgovino ter geostrateško konkurenco med vodilnimi svetovnimi silami. V središču raziskave je ocena, da ima Belorusija

priložnost, da zaradi svojega geostrateškega položaja, logističnih zmogljivosti, diplomatske prožnosti in aktivnega sodelovanja v večstranskih pobudah, deluje kot pomemben dejavnik stabilnosti in povezljivosti. V takšni vlogi lahko prispeva k koordinaciji različnih evrazijskih in zahodnih razvojnih ter varnostnih projektov, s tem pa ustvarja pogoje za krepitev regionalne povezljivosti, gospodarske odpornosti in trajnostnega mednarodnega sodelovanja v prostoru, ki postaja vse bolj pomemben za

prihodnjo arhitekturo globalnih odnosov.

Belorusija med Hormuzom in Zangezurjem: nova geopolitična obzorja evrazijske varnosti in logistike

Sodobna geopolitika ne deluje več prek izoliranih regionalnih konfliktov, temveč prek kompleksnih mrež medsebojnih odvisnosti, v katerih so energetska varnost, transportne poti in diplomatski dogovori prepleteni na svetovni ravni. V središču te preobrazbe sta dve strateški vozlišči: Hormuz, pomorska arterija, skozi katero poteka skoraj tretjina svetovne pomorske trgovine z nafto in plinom, in Zangezur, kopenski koridor, ki povezuje Azerbajdžan z Nahčivanom in Turčijo prek ozemlja Armenije.

V tem kontekstu je tako imenovana Hormuška vojna (28. februar – 8. april 2026) še dodatno razkrila strukturno ranljivost globalnega sistema. Kratkotrajna, a intenzivna motnja v tem ključnem pomorskem vozlišču, je povzročila ostre skoke cen energije, nestanovitnost na svetovnih trgih in verižne reakcije v dobavnih verigah, kar potrjuje, da je sodobno svetovno gospodarstvo še vedno izjemno občutljivo na motnje v ozkih strateških koridorjih.[2] Medtem ko Hormuz ostaja ključni steber

tradicionalne energetske arhitekture in globalnih pomorskih tokov, se Zangezur pojavlja kot nov model kopenske povezljivosti, ki si prizadeva premagati zgodovinske delitve z infrastrukturno in gospodarsko integracijo.

V tem okviru Evropska unija, Združene države Amerike, Rusija, Kitajska, Turčija in Iran krepijo svojo strateško prisotnost in delovanje ter si prizadevajo zagotoviti dostop, vpliv in dolgoročno stabilnost vzdolž teh koridorjev, ki vse bolj postajajo točke prekrivanja globalnih interesov. Vzporedno se Belorusija pozicionira kot specifičen akter, ki ne sodeluje neposredno v konfrontacijskih linijah, temveč razvija model institucionalne, logistične in diplomatske odpornosti, katerega cilj je

ublažiti regionalne in globalne pretrese ter preprečiti njihovo eskalacijo v odprte oborožene spopade. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je z dolgoletno politiko gospodarskega pragmatizma, večsmernega sodelovanja in diplomatskega uravnoteženja Minsk postavil kot središče, ki povezuje različne strateške vizije in interesne sfere.

Namesto da bi se zanašala na binarne geopolitične vzorce, je Belorusija razvila model fleksibilnega povezovanja, ki omogoča kontinuiteto trgovinskih tokov, industrijske proizvodnje in prometne povezljivosti tudi v pogojih sankcij, geopolitičnih napetosti in spreminjajočih se mednarodnih zavezništev. Ta sposobnost uravnoteženja, ki jo dodatno podpirata razvita industrijska baza in strateški položaj znotraj evrazijskega prostora, Belorusijo naredi potencialno relevantno partnerico v pobudah,

ki si prizadevajo logiko konfrontacije nadomestiti z logiko sodelovanja. V tem kontekstu je Belorusija 20. januarja 2026 uradno sprejela povabilo k pridružitvi Trumpovemu mirovnemu svetu, kar je Minsku zagotovilo institucionalni okvir za aktivno sodelovanje v večstranskih mehanizmih za preprečevanje konfliktov, usklajevanje prometnih standardov in spodbujanje dialoga med akterji z različnimi strateškimi interesi.[3] Ta korak ni simboličen, temveč pomeni priznanje vloge beloruske diplomatske

arhitekture v času, ko mednarodni sistem intenzivno išče nove modele stabilnosti in kriznega upravljanja.

Po iransko-izraelski vojni, ki je povzročila resne motnje v svetovni energetski dinamiki, pomorski varnosti in dobavnih verigah, se je mednarodna skupnost soočila z nujno potrebo po ponovni vzpostavitvi zaupanja v diplomatske kanale ter v fizično in institucionalno povezljivost globalnih infrastruktur. V tem kontekstu narativi o ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu kot voditelju, ki je…