Could the Constitutional Court prevent the abolishment of the right to vote for foreigners?

Piše: Gašper Blažič

Včeraj je državni zbor sprejel novelo zakona, ki odpravlja volilno pravico za tujce oz. državljane t. i. tretjih držav na volitvah v lokalne organe, to je občinske in mestne svete,  v svete mestne in četrtne skupnosti, seveda sem spadajo tudi volitve županov.

V tem primeru gre predvsem ukrep proti zlorabam, ki so se dogajale že večkrat, ko so na upravno enoto Ljubljana prihajali celi avtobusi pod vodstvom “pajdašev iz Laktašev” in se v tednih pred županskimi volitvami fiktivno prijavljali na naslovih v Mestni občini Ljubljana. In se po končanih volitvah spet odjavili. V tem vmesnem času so seveda imeli volilno pravico in s tem možnost vplivanja na volilne izide.

Vili Kovačič je večkrat opozarjal na zlorabe

Na tovrstno prakso je v preteklosti večkrat glasno opozarjal Vili Kovačič . Na Generalno policijsko upravo je leta 2020 naslovil zahtevo za preiskavo sumov kaznivih dejanj ob izrednem številu prijav začasnih bivališč v Ljubljani pred lokalnimi volitvami leta 2018. Na lokalnih volitvah imajo namreč volilno pravico tudi tujci, ki so v občinah prijavili stalno bivališče.

Po Kovačičevih informacijah naj bi šlo za okoli 35 tisoč uvoženih volivcev, ki naj bi prejeli honorar v višini 75 evrov za oddani glas. Kot je znano, je Zoran Janković takrat zmagal na županskih volitvah s prednostjo dobrih 31 tisoč glasov pred Anžetom Logarjem . Povsem verjetno je torej, da je o Jankovićevi zmagi odločala masa volivcev s tujim državljanstvom. Podobne anomalije pa naj bi se dogajale tudi v Mariboru in Kopru.

Dne 26. maja letos pa je spletni portal 24ur.com poročal o konkretnih primerih fiktivne prijave stalnega bivališča s strani tujcev, tudi s pomočjo ponarejenih najemnih pogodb. Takšna praksa naj bi se po naših informacijah dogajala že dlje časa. Že lani je Svet24 poročal o primeru Mariborčanke , ki je presenečena ugotovila, da je na njenem naslovu prijavljenih sedem ljudi, za katere sploh ni vedela.

Takšni primeri pa so velikokrat neposredno povezani tudi z nelegitimno volilno pravico, saj takšen status tujcev, ki pridobijo legalno stalno bivališče na podlagi prevare (ponarejenih pogodb), dejansko predstavlja veliko anomalijo v slovenskem pravnem sistemu. Še zlasti zaradi dejstva, da so ti tujci vključeni v maso volilnih upravičencev in imajo torej enake pravice kot državljanke in državljani Republike Slovenije.

Varuhinja človekovih pravic kritična do spremembe zakona

Včeraj sprejeta sprememba zakona tako na preprost način odpravlja tovrstne načine zlorabe. Kot je znano, so stranke prejšnje koalicije napovedale ustavno presojo omenjenega zakona. Preverili smo, kakšne so dejanske možnosti, da bi ustavno sodišče dalo prav nasprotnikom zakona.

Ustava v 43. členu med drugim določa: »Zakon lahko določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci.« To pomeni, da glede širitve volilne pravice ustava podeljuje diskrecijsko pravico, da krog volilnih upravičencev bodisi razširi bodisi zoži. Načeloma je volilna pravica vezana na državljanstvo Slovenije in velika večina članic EU ima volilno pravico, razen redkih izjem, vezano na državljanstvo. Primerov, kjer bi tujci imeli z registracijo stalnega bivališča avtomatsko volilno pravico, je zelo malo.

Če bi torej ustavno sodišče presojalo spremembo  zakona glede 43. člen, sprememba ustavno ni sporna. Vendar pa naši viri opozarjajo, da bi lahko leva večina na ustavnem sodišču uporabila povsem drugačne argumente za to, da bi zakon zadržala, morda celo razveljavila. Češ da je Slovenija od leta 2006 (iz časa prve Janševe vlade) podpisnica Evropske konvencije o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni, čeprav podpisa ni ratificirala. Omenjena konvencija v 6. členu določa , da se vsaka pogodbenica zavezuje, da bo vsakemu tujemu prebivalcu dala pravico voliti in biti voljen na volitvah lokalnih oblasti pod pogojem, da izpolnjuje iste zakonske zahteve, kot veljajo za državljane, in da že pet let pred volitvami zakonito in stalno prebiva v tej državi. To mnenje zastopa tudi varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek .

Že pridobljene pravice se ne sme ukinjati?!

No, nasprotniki odprave volilne pravice tudi navajajo, da je bila sprememba sprejeta po skrajšanem postopku brez široke razprave, prav tako pa tudi nekaj mesecev pred lokalnimi volitvami. Glavni argument pa je, da je bila sprememba v prid tujcem sprejeta leta 2002, s tem pa se je krog volilnih upravičencev razširil približno za sto tisoč ljudi, kar je znatno število. Ko zakonodajalec na podlagi ustave enkrat podeli določeno pravico, ta postane del ustavno zagotovljenega standarda človekovih pravic, vsako naknadno krčenje ali odvzem te pravice pa bi lahko  pomenilo poseg v ustavno načelo varstva zaupanja v pravo, s tem pa to lahko pomeni kršenje človekovih pravic zaradi diskriminacije na podlagi državljanske pripadnosti. Tako trdijo nasprotniki. No, to bomo še preverili.

Ali je torej mogoče pričakovati poseg ustavnega sodišča na tem področju? Naši viri opozarjajo…