Žakelj, Sajovic, Černač o javnih financah, nesreči predsednice in politični jeseni

27. avgusta 2026 so politični predstavniki Zvonko Černač iz Slovenske demokratične stranke (SDS), Borut Sajović iz Svobodnega gibanja in Janez Žakelj iz parlamentarne skupine, ki predstavlja Novo Slovenijo, Socialno liberalno stranko in Fokus, sodelovali v razpravi o javnih financah, napačnih korakih predsednika in politični jeseni.

Žakelj je poudaril, da je gospodarsko rast poganjala znatna državna poraba. Poudaril je, da hitre porabe brez ustreznega nadzora vodijo v neučinkovitost, posledice pa se pojavijo kasneje. Po njegovem mnenju bi bili potrebni ukrepi, kot so varčevanje, skrbna izbira naložb in preklic nebistvenih projektov. Sajović pa je poudaril, da je Slovenija porabila več, kot je ustvarila v 35 letih.

Černač je kritiziral napačne finančne ocene prejšnje vlade, zlasti v zvezi s plačilnimi reformami v javnem sektorju. Trdil je, da so bile začetne ocene okoli 700 milijonov evrov, dejanski stroški pa so se približali dvema milijardama evrov.

Žakelj je kritiziral tudi ukinitev reforme davka na dohodek, ki jo je uvedla prejšnja vlada Janša, za katero je trdil, da je zaposlene pustila z več denarjem. "Vsak minister, ki je odprl proračun, je našel kosti, ki so izpadle iz njega", je dejal in obtožil prejšnjo administracijo, da je skrivala desetine ali stotine milijonov v primanjkljajih.

Zagovarjal je boljše pogoje za podjetja, zdravnike, inženirje in druge visoko usposobljene delavce. Predlagal je, da Slovenija potrebuje sklad za razvojni kapital, da bi ohranila vrhunske talente in preprečila njihov odhod v tujino. "Nekateri so uspešnejši od drugih. Ustvarjamo okolje, kjer lahko vsakdo izrazi svoje sposobnosti, in potem bo koristila celotna družba", je dejal. Sajović je odvrnil, da bodo predlagane davčne olajšave koristile predvsem bogatim, ne pa navadnim delavcem. Izrazil je frustracijo in dejal, da kljub polnemu pokojninskemu obdobju in najvišji izobrazbi nikoli ni zaslužil 7.500 evrov.

Černač je obtožil opozicijo, da blokira intervencionistični razvojni zakon, ki preprečuje znižanje DDV na gorivo in hrano. Njegovi izračuni so pokazali, da bi bil lahko rezervoar za gorivo približno deset evrov cenejši z nižjo davčno stopnjo. Sajović je odgovoril, da so višje cene goriva delno posledica prejšnje vlade, ki je trgovcem omogočila višje marže.

Žakelj je opozoril, da so suše in drugi dejavniki povečali pritisk na cene hrane, blokirani razvojni ukrepi pa bi lahko pomagali tako gospodarstvu kot potrošnikom.