Po 60. letu imate še 12 ključnih let za bolj zdravo starost. Izkoristite jih, dokler ni prepozno

Po 60. letu imate še 12 ključnih let za bolj zdravo starost. Izkoristite jih, dokler ni prepozno to je eden najpomembnejših nasvetov, ki jih znanstveniki in zdravstveni strokovnjaki v zadnjem času podpirajo. Novo raziskovanje kaže, da je obdobje med 60. in 72. letom najboljši čas za krepitev telesa v možganih. Navade, ki jih osvojite zdaj, lahko odločilno vplivajo na kakovost življenja tudi po 80. letu. Staranje je naravni življenjski proces, vendar strokovnjaki opozarjajo, da številne bolezni niso neizogibna posledica let. Veliko večji vpliv imajo življenjski slog, prehrana, gibanje, stres in okolje. Prav zato naj bi bilo obdobje med 60. in 72. letom eno najpomembnejših v življenju.

Takrat je telo še dovolj zmogljivo, da lahko z zdravimi navadami ustvarimo zalogo telesne v duševne moči, ki nam bo koristila tudi v poznejših letih.

Raziskave kažejo, da po približno 75. letu starosti telesna zmogljivost pogosto začne hitro zmanjševati. Zato je smiselno, da se prej skrbi za čim boljšo telesno pripravljenost, ravnotežje, mišično moč in duševno kondicijo. Strokovnjaki poudarjajo štiri ključne področja zdravega stanja: ohranjanje gibljivosti, krepitve mišične moči, učenje novih spretnosti v izboljšanju telesne vzdržljivosti. Prava kombinacija teh dejavnikov pomembno vpliva na samoostojnost, kakovost življenja in zmanjšuje tveganje za padec številnih kroničnih bolezni.

Vsakodnevne aktivnosti, ki lahko podaljšajo zdravo dobo, niso potrebne ekstremne športne dejavnosti. Veliko koristi prinašajo preproste vsakodnevne aktivnosti. Med najbolj priporočljivimi so hitre vsaj 30 minut na dan, vadba za moč dva do trikrat tedensko, vaje za ravnotežje v gibljivost, vključevanje v družbo, krožke ali prostovoljske dejavnosti, učenje novih spretnosti ali tujih jezikov, redno branje, reševanje težavnih izzivov v družbi. Takšne dejavnosti hkrati krepijo telo, spodbujajo delovanje možganov in zmanjšujejo občutek osamljenosti, ki pogosto postanejo težava starejšega življenjskega obdobja.

Tudi možgani potrebujejo usposabljanje. Poleg telesne dejavnosti ima pomembno vlogo tudi redna miselna dejavnost. Knjiga branje, sodelovanje v knjižnih klubih, igranje družabnih iger, učenje novih hobijev ali igranje iger dokazano spodbuja delovanje možganov. Društvo s vrstniki in aktivno vključevanje v lokalno skupnost lahko zmanjša tveganje za upad kognitivnih sposobnosti ter pozitivno vpliva na razpoloženje. Tudi v Sloveniji številna društva upokojencev, ljudske univerze in medgeneracijski centri ponujajo brezplačne ali cenovno dostopne dejavnosti za starejše.

Nikoli ni prepozno za spremembe. Strokovne raziskave kažejo, da lahko spremembe življenjskega sloga koristijo tudi ljudem po 70. letu starosti. Redna telesna dejavnost, zdrava prehrana, kvalitetosten prostor in ohranjanje socialnih stikov lahko upočasnijo telesno in duševno stanje ter zmanjšajo tveganje za bolezni srca, sladkorno bolezen, demenco in druge kronične bolezni. Na zdravje bolj pogosto kot geni vplivajo vsakodnevne odločitve. Zdrava prehrana ostaja temelj dolgoživosti. Pomembno vlogo ima tudi prehrana.

Raznolika prehrana z veliko zelenjave, sadjem, stroknicami, polnovrednimi žitami, kakovostnimi beljakovinami in zdravimi maščobami dokazano zmanjšuje tveganje za številne bolezni in pomaga ohraniti mišično maso v vitalnosti. V kombinaciji z rednim gibanjem tak način prehrane pomembno prispeva k boljšemu zdravemu stanju.

Starost ni izmik iz življenja, ampak novo poglavje. Obdobje po upokojitvi ni nujno čas za počasno izmikanje iz aktivnega življenja. Lahko postane priložnost za nove izkušnje, potovanja, učenje, prostovoljstvo in dejavnosti, za katere še ni bilo dovolj časa. Pozitiven pogled na staranje je povezan z boljšim telesnim in duševnim zdravjem, večjo življenjsko energijo in večjo samoostojnostjo tudi v poznejših letih. Največ razlik pogosto zahteva prave majhne vsakodnevne odločitve. Če začnete skrbeti zase danes, si lahko ustvarite dragoceno zalogo zdravja, ki vam bo koristila še desetletja. Tek je v pravem pomenu besede epidemija svetovnih razsežnosti v sestavni del življenja milijonov ljudi.

Strokovnjaki pravijo, da je pomembneje teči redno kot hitro. Tek krepi srce, izboljšuje spanec, zmanjšuje stres in upočasnjuje staranje. Premalo gibanja je ena najbolj razširjenih bolezni sodobnega človeka. Današnji človek se vse manj giblje in vse več je, obstalnem porastu porabe kave, cigaret, alkohola in zdravil. Postali smo sužnji začaranega štirikotnika: mize na delovnem mestu, avtomobile, dvigala v zgradbi in naslanjača pred televizorjem. Davek, ki ga plačujemo za takšen življenjski slog, je velik. V čem je davek?

V prvi vrsti je prava epidemija srčno-žilnih bolezni, predekomerne telesne bolezni, sladkorne bolezni, povišane maščobe v krvi, nespečnosti, nevroze, poškodb pri delu in v prometu in tako naprej. Koristi teka lahko razdelimo v dve veliki skupini: telesne koristi in duševne koristi.