Digitalna utrujenost, ki jo povzroča nenehna izpostavljenost družbenim omrežjem in mobilnim obveščanjem, postaja vse bolj ogrožena tema v sodobni družbi. Vse več strokovnjakov opozarja, da to stanje ne samo zmanjšuje pozornost in povečuje stres, ampak je tudi možen vzrok za duševno izčrpanost, ki lahko vodi v različne težave, kot so težave s koncentracijo, izgorelost, težave s spanom in celo depresija. Ključna vloga je tudi uporaba mobilnih telefonov, kjer se mali vsak pisk ali obvestilo v živem sistemu pošlje večjemu privlačenju, ki nam predrži.
Ta učinek je še bolj intenziven pri ljudeh z motnjo pomanjkanja pozornosti v hiperaktivnosti ADHD, kjer je osredotočenost samo na sebe izzivna.
Podobno stanje kažejo tudi raziskave, ki se nanašajo na mlade. Nedavna študija, objavljena v Evropi, je pokazala, da mnogi najstniki pred zaslonom preživijo več kot osem ur na dan. To je zelo skrb vzbujajoče, ker vodi do težav s koncentracijo, kot je izčrpanost. Skoraj vsak tretji mladostnik je izpostavil, da zaradi uporabe socialnih omrežij počuti tesnobno, žalostno, pod stresom in izključeno iz družbe. Približno 40 odstotkov vprašanih mladih je poročalo, da imajo težave s koncentracijo ali zaslonom zaradi predčasne uporabe zaslonov.
Ti podatki so podprti tudi z izkušnjami strokovnjakov, ki primerjajo čas pred spanjem ne le z uporabo družbenih omrežij, ampak tudi s časom, ki ga preživijo doma, gledajo televizijo ali se pogovarjajo z drugimi dejavnostmi.
Raziskovalci, kot Tanya Notley, profesorka na univerzi Western Sydney in strokovnjakinja za digitalno medijsko pismenost, opozarjajo, da je predhodno povezovanje uporabe družbenih omrežij s šibkim občutenjem mladih. "Nobena od ugotovitev v anketi ne kaže povezave z duševnim zdravjem v družbenih omrežjih. Mislim, da je zadeva veliko bolj kompleksna", je dejala za portal Deutsche Welle (DW). Na drugi strani pa klinična psihologinja Susie Davies, ustanoviteljica britanske dobrodelne organizacije PAPAYA, meni, da bi bilo družbena omrežja prepovedana za mlajše od 16 let.
"Takšne platforme so tako zasnovane, da izkoriščajo naše dopaminske moči nagrajevanja, zaradi česar smo vsi dovzetni za prekomerno in kompulzivno uporabo. Prepovedane družbene mreže so nujen odziv na realnost sodobnega digitalnega sveta. Mladostniki so še posebej ranljivi, saj imajo prefrontalne korteke v možganih, odgovorne za sprejemanje odločitev, nadzorujejo impulze v uravnavanju čustev in še vedno razvijajo v vseh oblikah do zgodne odraslosti", je dejala izvila Davies.
Evropski politični odločevalci, ki razmišljajo o uvedbi strogih omejitev oziroma prepovedi uporabe socialnih omrežij za mlajše od 16 let, so v zadnjem času govorili o tem, da bi takšne omejitve prinesle želene rešitve ali pa bi lahko imele nasprotne učinke. Na drugi strani pa so nekateri strokovnjaki menili, da bi moralni politični odločevalci razlikovali z njimi, kako mladi preživijo čas, preživijo pred zaslonom, v tem, kaj si mislijo o socialnih omrežjih. "Ko govorimo o času pred zaslonom, je to zelo širok pojem.
Preučevanje same uporabe socialnih omrežij je veliko bolj koristno", je dodala Notley.
Vse več ljudi se zaveda, da digitalna utrujenost ni samo problem, ki ga je treba rešiti z omejitvami uporabe telefona, temveč tudi s spodbujanjem časa brez zaslona. Kratek odklop lahko naredi veliko razliko. Da lahko nekaj ur brez socialnih omrežij izboljša koncentracijo, zmanjša občutek stresa in nam pomaga, da smo bolj prisotni v trenutku. To ne pomeni, da moramo pustiti telefon doma. Dovolj je, da vsak dan določimo čas brez zaslona med pogovorom, kosilom ali večernim druženjem. Poletje je idealna priložnost. Namesto fotografije popolnega dneva se včasih preprosto raje oglejmo.
Najboljši spomini namreč niso vedno tisti, ki jih objavimo, ampak tisti, ki jih zares doživimo.
Vse to pomeni, da je ključno, da se vse več ljudi zaveda, da digitalna utrujenost ni samo problem, ki ga je treba rešiti z omejitvami uporabe telefona, ampak tudi s promocijo časa brez zaslona. Kratek odklop lahko naredi veliko razliko. Da nekaj ur brez socialnih omrežij lahko izboljša koncentracijo, zmanjša občutek stresa v nama pomaga, da smo bolj prisotni v trenutku. To ne pomeni, da moramo telefon pustiti doma. Dovolj je, da je vsak dan v določenem času brez zaslona med sprehodom, kosilom ali večnim druženjem. Poletje je za idealno priložnost. Namesto fotografije popolne sončne zahoda si včasih raje preprosto oglejmo.
Najboljši spomini namreč niso vedno tisti, ki jih objavimo, ampak tisti, ki jih zares doživimo.
4 poročil
Slovenske noviceNeodvisenSredinaDejstva 85Objektivnost 75včerajExperts warn that the difference in depression rates between men and women is not just about frequency but also about how symptoms are expressed, how help is sought, and long-term health consequences. According to data from the World Health Organization (WHO) and analyses from the Global Burden of Disease, women are diagnosed with depression approximately twice as often as men, while differences in anxiety disorders are even more pronounced. Recent research suggests this is due to a combination of hormonal factors, life stressors, social roles, and greater tendencies toward internalizing stress. Women often express psychological distress as sadness, anxiety, guilt, or exhaustion, leading to more frequent seeking of professional help and consequently higher diagnosis rates.
Ocena pristranskosti (Sredina): The article presents statistical findings and expert opinions without overtly favoring any side. It discusses gender differences in mental health outcomes based on scientific data and does not take a stance on policy or political issues.
Zakaj te ocene (Dejstva 85 · Objektivnost 75): The article presents accurate data from WHO and NIJZ regarding gender differences in depression diagnosis and risk factors. It discusses hormonal, lifestyle, and societal factors contributing to these disparities. However, it leans slightly towards emphasizing women’s experiences over men’s, potenti
N1 SlovenijaNeodvisenSredinaDejstva 85Objektivnost 65pred 5 dneviV članku je obravnavana nedavna raziskava, ki poudarja zaskrbljujočo stopnjo časa pred zaslonom med evropskimi najstniki, pri čemer mnogi dnevno porabijo več kot osem ur na zaslonu. Opozarja, da evropski oblikovalci politik razmišljajo o strožjih predpisih ali prepovedih uporabe socialnih medijev za otroke, mlajše od 16 let. Študija razkriva, da skoraj 14% najstnikov preživi več kot osem ur na dan na zaslonu, nekateri pa čez deset ur med vikendi. Medtem ko je 40% anketirancev poročalo o pozitivnih učinkih časa pred zaslonom, je 29% ugotovilo negativne učinke. Vendar pa študija poudarja tudi pomisleke, kot je 33% najstnikov, ki se počutijo zaskrbljeni, žalostni, pod stresom ali izključeni zaradi uporabe socialnih medijev. Strokovniki, kot je Tanya Notley, opozarjajo na povezavo časa pred zaslonom neposredno z vprašanji duševnega zdravja in poudarjajo zapletenost vprašanja in potrebo po natančnih politikah.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljene ugotovitve študije in mnenja strokovnjakov, ne da bi se očitno zavzela za katero koli stran razprave o urejanju družabnih medijev za mladoletnike.
Zakaj te ocene (Dejstva 85 · Objektivnost 65): This article cites a study on social media usage among youth, providing specific statistics. It reports both positive and negative effects but emphasizes the negative aspects more prominently. The tone suggests concern without presenting a balanced view of the issue, leaning toward alarmism.
LokalecNeodvisenSredinaDejstva 80Objektivnost 80včerajThe article discusses the concept of 'digital detox' and suggests that taking short breaks from social media could improve concentration, reduce stress, and enhance presence in the moment. It highlights how constant monitoring of posts, videos, and notifications consumes more mental energy than we realize, despite the feeling of relaxation. The piece recommends setting aside time each day without screen exposure—such as during walks, meals, or family time—and notes summer as an ideal season for this practice. It emphasizes that the goal is not to completely disconnect but to intentionally engage in offline experiences that create genuine memories rather than those shared online.
Ocena pristranskosti (Sredina): The article presents a balanced perspective on digital overuse without overtly promoting any political ideology. It focuses on personal well-being and lifestyle choices rather than advocating for specific policies or political agendas. The tone remains neutral, offering practical advice without bias
Zakaj te ocene (Dejstva 80 · Objektivnost 80): The article introduces the concept of 'digital vacation' and explains the cognitive impact of continuous screen time. It provides practical advice without taking sides, maintaining a neutral tone. It references expert opinions and offers solutions without bias, making it the most objective of the fo
Slovenske noviceNeodvisenSredinaDejstva 80Objektivnost 70pred 14 urami Odvisni od kratkih filmčkovV članku se razpravlja o pojavu "digitalne izčrpanosti" in poudarja, kako lahko stalna izpostavljenost socialnim medijem in mobilnim obvestilom vodi v duševno utrujenost in vpliva na čustveno ravnovesje.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja informacije o digitalni izčrpanosti in njenih učinkih na duševno zdravje brez jasnega ideološkega stališča.
Zakaj te ocene (Dejstva 80 · Objektivnost 70): The article accurately describes digital fatigue as a mental health concern, citing expert opinions and mechanisms like constant notifications and stress. While factual, it uses emotionally charged language ('digital utrujenost') and focuses more on negative impacts without adequately addressing pot
★
Ohranimo novice poštene.
ObjectiveNews financirajo bralci in je brez oglasov – pristranskost vam pokažemo, ne skrijemo. Podprite neodvisno novinarstvo za 5 €/mesec.
Postani podpornik
Slovenia
