Zaposleni v RTVS so zahtevali odgovore o tem, kje so obljubljeni milijoni, kar je povzročilo zaskrbljenost zaradi finančne preglednosti in preživetja institucije.
Pet članov upravnega odbora RTVS, štirje predstavniki zaposlenih, med njimi Robert Pajek, Barbara Stegeman, Janez Pirc, Gregor Drnovšek in Ilinka Todorovski, predstavnica zaposlenih RTVS v upravnem odboru, so pozvali k izrednemu srečanju z vodstvom, da bi dobili jasnost o tem, kako se uprava trudi izplačati sredstva v skupnem znesku več kot 15 milijonov evrov, kot je predpisano z zakonom, in o stanju razprav z Uradom za nacionalne manjšine in Ministrstvom za kulturo, ki naj bi dodelili sredstva za nacionalne manjšinske programe in glasbeno produkcijo.
V skladu z eno od današnjih sprejetih odločitev bo uprava 15. julija predložila osnutek pogodbe o dodeljevanju proračunskih sredstev za glasbeno produkcijo, ki jo je prejelo Ministrstvo za kulturo. Upravni odbor želi videti tudi besedila sporazumov v zvezi z dodelitvijo sredstev za programe nacionalnih manjšin, ki jih je prejelo Urad za nacionalne manjšine. Vodja uprave Natalija Gorščak je članom uprave zagotovila, da uprava počne vse, kar je v njeni moči, da bo inštitut letos v skladu z zakonom prejel proračunska sredstva.
Po mnenju ministrstva za kulturo Ignacije Fridl Jarc in v.d. direktorja Urada za nacionalne manjšine Gregora Periča so bili sestanki z ministrino za kulturo Ignacijo Fridl Jarc in v.d. direktorja Urada za nacionalne manjšine Gregora Periča. "Če bodo pogajanja z ministrstvom in uradom neuspešna, bi se lahko inštitut do oktobra soočil z resnimi težavami z likvidnostjo", je opozorila. "Največji delež odhodkov inštituta sestavljajo plače zaposlenih. 5 milijonov evrov. 5 milijonov evrov. Špela Stare, ki jo je v odbor imenovala komisarka za informiranje, je navedla, da je izredni sestanek nepotreben, saj je uprava že na zadnjem rednem sestanku obvestila odbor o položaju.
Po mnenju RTVS-a, da je treba institucijo pripraviti na samostojno upravljanje, je bil izredni sestanek upravnega odbora RTVS-a, ki se je končal 15. oktobra, kljub temu, da je bil v Sloveniji izredni sestanek upravnega odbora RTVS-a.
Za administracijo, ki je povzročila zaplete pri izplačevanju zakonsko predpisanih sredstev zaradi svoje obotavljanja podpisati pogodbe za ciljno uporabo sredstev za glasbeno produkcijo in nacionalne manjšinske programe, je bila želja, da pojasni, kako praktično si prizadeva za pridobitev teh sredstev. 1 milijon evrov iz enotnega državnega blagajna za plačila plač. 5 milijonov evrov do konca meseca. 6 milijonov evrov do konca junija. Medtem pa administracija trdi, da od začetka leta omejuje stroške, vključno z izvajanjem omejevalne kadrovske politike in omejevanjem zunanjega pogodbenega dela.
Vendar pa vztrajajo, da nadaljnje zmanjšanje števila zaposlenih brez ustreznega in stabilnega financiranja ni neomejeno, saj bi večje zmanjšanje vplivalo na izvajanje programa. Poizkusili smo, da bi se o položaju v RTVS seznanili z nekdanjim predsednikom programacijskega sveta RTVS, dr. Staneto Grando. Spomnil se je let, ki jih je preživel na tem položaju, in dejal, da so bila financa vedno stalni problem za televizijsko postajo, od kakovosti do programiranja in še naprej. Glede Antona Guzeja, ki je bil takrat generalni direktor RTVS, je opozoril, da je bil Guzej izjemen, morda eden najboljših direktorjev v zgodovini televizije.
Spomnil je, da je Guzej kot generalni direktor v času, ko je postaja imela majhen presežek, prejel le sedmo plačo v redu. To pomeni, da se ogromne količine denarja izgubijo nekje neznano in na neznane načine. Spomnil se je primera, ko so se mu tehnični delavci približali in zahtevali, da začne postopek zoper znanega športnega novinarja, trdili so, da je imel pogodbo s Planico, ki zahteva, da posnamejo le določene oglase, s čimer prejme provizijo. Vendar, ker niso želeli nadaljevati, se ni vpletel v ta poseben primer, ker to ni bilo njegovo področje odgovornosti.
Čeprav priznava, da prispevek RTV ni grotesko velik, Grando trdi, da je največji problem, da se televizija obnaša popolnoma neodgovorno glede na vsebino. "Pomenil je primer programa Rai v slovenskem jeziku, ki je kulturno bolj primeren, medtem ko je v Ljubljani situacija glede vsebine grozljiva.
"Zato mislim, da je čas, da postavimo odgovorno in sposobno vodstvo na čelo televizije. Potrebno je vedeti, koliko bodo stroški oddajanja, in ko bodo uvedeni disciplina, red in finančna preglednost, se bodo stvari dogajale", je dejal in se spomnil na korupcijo, s katero se je srečal v preteklosti, kar ga je presenetilo. "Po mnenju Granda se mora televizija zbrati, organizirati, zagotoviti kakovost in se osvoboditi ideologije.
"Če danes poslušaš politične komentarje, si ne moreš verjeti, saj je pod vsako raven", pravi Grando in verjame, da ko bo kakovost rešena, bodo tudi finance.
Slovenia
