ON
← Nazaj na pregled
CJI Kant vpraša, zakaj Indijci še naprej padejo v prepad goljufij digitalnih aretacij
India🏛️ PolitikaSredina

CJI Kant vpraša, zakaj Indijci še naprej padejo v prepad goljufij digitalnih aretacij

Glavni sodnik indijskega vrhovnega sodišča Surya Kant je med samostojno zaslišanjem izrazil šok glede vztrajanja pri goljufijah z digitalnimi aretacijami in vprašal, zakaj so državljani kljub široko razširjenim ozaveščajem in sodnim posegom še naprej žrtve. Sodišče, ki ga sestavljajo sodniki Joymalya Bagchi in V Mohana, je pregledalo poseben primer, v katerem je ženska zaradi takšne goljufije izgubila 2,5 milijona rupij, pri čemer je opozorilo, da grožnja s takojšnjo aretacijo deluje kot taktika psihološkega pritiska, podobna hipnozi. Sodnik Kant je kritiziral finančne institucije zaradi pomanjkanja robustnih preventivnih mehanizmov in trdil, da bi morale imeti banke pooblastilo in dolžnost, da ustavijo sumljive transakcije, ki odstopajo od uporabnikovih zgodovinskih vzorcev porabe, namesto da bi čakali na poročila po goljufijah. Medtem ko je generalni pravobranitelj R. Venkataramani izjavil, da vlada in indijska centralna banka delajo na izboljšanju sistemov za spremljanje transakcij, je nasprotoval predlogu vrhovnega sodnika, da se banke obravnavajo kot finančno odgovorne in kazensko odgovorne za izgube, ki so posledica njihovega neizpolnjevanja dolžne skrbnosti.

The Supreme Court directed on Thursday that mechanisms to combat digital arrest frauds must include provisions for prosecuting bank officials who collude with fraudsters and require financial institutions to compensate victims when losses stem from institutional failures. A bench led by Chief Justice Surya Kant, joined by Justices Joymalya Bagchi and V Mohana, stated that banks must be held accountable for such incidents. The court emphasized that the Reserve Bank of India should move beyond issuing guidelines to enforcing strict liability on banking entities. The ruling came during hearings on a suo motu case regarding the surge in cyber crimes. Data presented to the court showed that 21,928 complaints involving over 647 crore rupees were registered on the National Cybercrime Reporting Portal in the first eight months of the year. This information was included in a status report filed by the Indian Cybercrime Coordination Centre and the Ministry of Home Affairs. The court noted that current RBI compensation rules for electronic banking fraud, effective in January, limit payouts to 25,000 rupees and only cover losses up to 50,000 rupees. Justice Kant expressed frustration over the persistence of these scams despite public awareness campaigns and media coverage. He questioned why citizens continued to fall victim to such tactics. The Chief Justice remarked that in a democratic country, one should recognize that an arrest via mobile phone is impossible and suggested hitting the device against a wall to end the call. An amicus curiae, Advocate NS Nappinai, informed the bench of a specific instance where a woman lost 2.5 crore rupees to a digital arrest scam. She explained that the fear of arrest drives compliance, noting that psychologists have described the pressure exerted on victims as a form of hypnosis. The bench criticized banks for lacking adequate safeguards to prevent suspicious transactions. Justice Kant argued that banks possess access to customer transaction histories and should be able to detect anomalies. He highlighted that while corporations handle large volumes of transactions, unusual withdrawals from accounts belonging to private individuals, especially senior citizens, should trigger immediate alerts. The court instructed that banks should withhold such transactions and contact the nearest police station to verify the identity and intent of the account holder. The Chief Justice stressed the need for preventive measures rather than relying solely on post-incident reports. He stated that reporting after money is lost serves only as a post-mortem analysis. The court asked whether existing regulations allowed banks to temporarily suspend unusual transactions pending verification. Attorney General R Venkataramani, representing the Central Government, responded that an inter-departmental committee and the I4C were examining all aspects of the issue. He noted that banks had improved their ability to flag suspicious transactions over the previous six months and that discussions with the RBI were underway to expedite rule-making. However, the Attorney General opposed the court's proposal for direct bank liability, arguing that the central bank should address this through its regulatory framework. The court observed that banks can recover their own losses using the Securitisation and Reconstruction of Financial Assets and Enforcement of Security Interest Act, 2002, and the Insolvency and Bankruptcy Code. In contrast, customers lack similar remedies. The bench pointed out that billions of rupees are being looted from the economy without strong accountability clauses in regulations. The court referenced cases involving a builder-bank nexus where homebuyers were left without recourse despite RBI master circulars governing lending. It demanded that strict liability be imposed on banks and accountability fixed in cases of breach. The court is currently reviewing draft Know Your Customer guidelines being finalized by the RBI. These drafts consider the due diligence banks must perform, with notification expected by November 30. The bench stated it wished to examine the document before finalization and would pass further orders subsequently. Digital arrest scams typically involve criminals posing as law enforcement officers. They make video calls from locations resembling government offices, demanding money for case closure. Victims are often kept on video calls until their demands are met. Reports indicate that Chinese crime syndicates operate sophisticated scam centers in Southeast Asian countries, including Cambodia, Myanmar, and Laos. These facilities employ thousands of people, many from India, who were lured by fake job offers and coerced into targeting domestic victims.

Kako je nastalo to poročilo. Objektivne novice je to poročilo napisal iz 2 izvornih člankov s pomočjo umetne inteligence po naši metodologiji. Gre za naše lastno besedilo, ne za kopijo posameznega medija. Preberite našo metodologijo.

Odgovorni urednik: Matej BašaSte opazili napako? Sporočite jo

Pojdite k primarnim virom (1)

Uradni viri, na katerih temelji poročanje. Preberite jih neposredno in se izognite uokvirjanju.

2 poročil

Scroll.in logoScroll.inNeodvisenSredinaDejstva 95Objektivnost 95
CJI Kant vpraša, zakaj Indijci še naprej padejo v prepad goljufij digitalnih aretacij

Glavni sodnik indijskega vrhovnega sodišča Surya Kant je med samostojno zaslišanjem izrazil šok glede vztrajanja pri goljufijah z digitalnimi aretacijami in vprašal, zakaj so državljani kljub široko razširjenim ozaveščajem in sodnim posegom še naprej žrtve. Sodišče, ki ga sestavljajo sodniki Joymalya Bagchi in V Mohana, je pregledalo poseben primer, v katerem je ženska zaradi takšne goljufije izgubila 2,5 milijona rupij, pri čemer je opozorilo, da grožnja s takojšnjo aretacijo deluje kot taktika psihološkega pritiska, podobna hipnozi. Sodnik Kant je kritiziral finančne institucije zaradi pomanjkanja robustnih preventivnih mehanizmov in trdil, da bi morale imeti banke pooblastilo in dolžnost, da ustavijo sumljive transakcije, ki odstopajo od uporabnikovih zgodovinskih vzorcev porabe, namesto da bi čakali na poročila po goljufijah. Medtem ko je generalni pravobranitelj R. Venkataramani izjavil, da vlada in indijska centralna banka delajo na izboljšanju sistemov za spremljanje transakcij, je nasprotoval predlogu vrhovnega sodnika, da se banke obravnavajo kot finančno odgovorne in kazensko odgovorne za izgube, ki so posledica njihovega neizpolnjevanja dolžne skrbnosti.

Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja uravnoteženo poročilo o sodnem postopku vrhovnega sodišča, ki vključuje pomembne posledice javne politike glede bančne regulacije in kazenskega pregona. Citira sodstvo (ki izraža frustracijo in predlaga strogo odgovornost za banke) in obrambo

Zakaj dejstva (95): This article is highly faithful to the primary source document. It accurately quotes the CJI's remarks, including the controversial comments about victims ('Hit the mobile on the wall...') and the psychological aspect ('hypnosis'). It correctly identifies the bench members and the amicus curiae. The

Zakaj objektivnost (95): The writing style is neutral and descriptive. It allows the CJI's potentially harsh statements to stand on their own without softening them or adding critical commentary. The focus remains strictly on reporting what was said in the courtroom, maintaining high objectivity.

Hindustan Times logoHindustan TimesNeodvisenSredinaDejstva 85Objektivnost 90
Vrhovno sodišče išče bančno odgovornost za izgube zaradi goljufije pri digitalnih aretacijah

Vrhovno sodišče Indije je odredilo, da morajo mehanizmi za boj proti goljufijam pri digitalni aretaciji vključevati določbe za kazenski pregon bančnih uradnikov, ki se dogovarjajo z goljufijami, in zahtevati od finančnih institucij, da žrtvam povrnejo odškodnino, če je goljufija posledica institucionalnih pomanjkljivosti. Sodišče je navedlo podatke iz nacionalnega portala za poročanje o kibernetskih zločinih in ugotovilo, da je bilo v prvih osmih mesecih leta registriranih 21.928 pritožb, v katerih je bilo vključenih več kot 647 milijonov rupij. Sodišče je kritiziralo sedanja pravila Rezervne banke Indije (RBI) o odškodninah, ki omejujejo izplačila na 25.000 rupij za izgube do 50.000 rupij, z argumentom, da banke soočajo asimetrična tveganja v primerjavi s potrošniki. Sodniki so poudarili, da banke lahko premoženje izterjajo prek pravnih okvirov, kot sta zakon SARFAESI in IBC, žrtve pa nimajo podobnih sredstev. Sodišče je RBI naročilo, naj do 30. novembra dokonča osnutek smernic "Poznaj svojega kupca" in navedlo, da bo pred uradnim obvestilom pregledala dokumente.

Ocena pristranskosti (Sredina): Članek poroča o sodni odločitvi v zvezi z izvrševanjem predpisov in varstvom potrošnikov v bančnem sektorju. Medtem ko zadeva vključuje pomembno javno politiko in državno ureditev, je ton ostal strogo dejanski, citira Vrhovno sodišče neposredno in navaja uradne statistike.

Zakaj dejstva (85): The article accurately reflects the core holding regarding bank liability and compensation proposed by the Supreme Court. It includes specific statistics (21,928 complaints, ₹647 crore) attributed to I4C/MHA reports, which adds verifiable context not explicitly detailed in the primary snippet but co

Zakaj objektivnost (90): The tone is professional and journalistic. It presents the court's directives clearly without injecting editorial opinion or emotional language. The inclusion of statistical data provides objective grounding to the narrative.

Kako je poročala vsaka stran

Isti dogodek, razvrščen po političnem nagibu medijev, ki so o njem poročali.

Kako je poročala vsaka stran

Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in vse druge funkcije za podpornike.

Postani podpornik

Poročanje po svetu

Isti dogodek, kot so ga poročali v drugih državah.

Poročanje po svetu

Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in vse druge funkcije za podpornike.

Postani podpornik

Preverjanje trditev

Ključne dejanske trditve in koliko virov jih potrjuje oz. zavrača.

Preverjanje trditev

Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in vse druge funkcije za podpornike.

Postani podpornik

Ohranimo novice poštene.

ObjectiveNews financirajo bralci in je brez oglasov – pristranskost vam pokažemo, ne skrijemo. Podprite neodvisno novinarstvo za 4 €/mesec.

Postani podpornik

Povezane zgodbe