Sta za vodenje Skoka v igri tožilca Mateja Gončin in Jaka Brezigar?

Vlada Slovenije je napovedala obsežno reformo svojih protikorupcijskih mehanizmov, kar je ena najpomembnejših prenov sodnega sistema v državi v zadnjih letih. 16. julija je vlada odobrila predlog zakona o ustanovitvi specializirane enote za pregon, imenovane SKOK, ki pomeni Specialized Prosecution for Corruption and Organized Crime.

Reforma nadomešča obstoječi specializirani državni tožilec z novim SKOK-om, ki bo deloval ob strani novoustanovljenega specializiranega sodišča, osredotočenega izključno na najhujše oblike korupcije, organiziranega kriminala in prekrškov z belim ovratnikom. Nacionalni preiskovalni urad (NBI), ki je trenutno del policije, bo še naprej vodil preiskave, vendar bo moral delovati po navodilih tožilcev SKOK-a.

V skladu s predlaganim zakonom bo postopek za obravnavo takih primerov bolj centraliziran, brezhibno se bo premaknil od policijskih preiskovalcev do specializiranih tožilcev in na koncu do sodnikov, ki so specializirani na teh področjih. Pritožbe bo obravnavalo izključno višje sodišče v Mariboru. Vlada trdi, da bo ta poenostavljen pristop, delno oblikovan po postopkih, ki jih uporablja evropsko državno tožilstvo, drastično zmanjšal čas, potreben za reševanje kompleksnih primerov. Reforma vključuje tudi določbe za povečanje števila specializiranih tožilcev z najmanj 10 na najmanj 25 in za revizijo postopkov imenovanja za te vloge.

Poleg tega je vlada poudarila potrebo po večji preglednosti in institucionalni odgovornosti, ki zahteva, da vodja novega specializiranega sodišča letno poroča parlamentu o obravnavi večjih primerov korupcije in organiziranega kriminala.

Logar je poudaril, da reforma ni namenjena povečanju političnega vpliva, temveč hitrejšim in učinkovitejšim preiskavam in pregonu. Simbolična predstavitev zakona je potekala v razpadajoči stavbi v Ljubljani, ki jo je prejšnja vlada kupila za sedem milijonov evrov. Sedanja uprava ta strukturo vidi kot vrhunski primer vrste korupcije, s katero se nova institucija želi boriti.

Profesor Miha Šepec iz Pravne fakultete v Mariboru je pohvalil prizadevanja za boj proti korupciji, vendar je opozoril, da predlagane spremembe morda ne bodo zadostne. Opozoril je, da reforma ne odpravi Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki ima ključno vlogo pri prepoznavanju morebitnih tveganj korupcije, namesto da bi jih neposredno kazensko preganjala. Šepec je izrazil zaskrbljenost, da bi združitev KPK s SKOK-om lahko privedla do regresije v skladu s standardi EU. Vrhovno državno tožilstvo je kritiziralo predlagani zakon, ki trdi, da spodkopava poklicno avtonomijo tožilstva z povečanjem političnega vpliva na odločitve osebja.

Prav tako je Vrhovno sodišče navedlo, da še vedno pregledujejo predlog in so našli začetne vtise v zvezi s tem. Pet neodvisnih institucij, varuh človekovih pravic, revizijska zbornica, KPK, komisar za informacije in zagovornik enakosti, so skupaj opozorili, da je bil zakonodajni postopek za zakon SKOK neprimeren, poudarjajoč, da hitre spremembe zapletenih pravnih zadev običajno ne prinašajo ustreznih in ustavnih rešitev.

Ministr za pravosodje Mihael Zupančič je pojasnil, da bo novi sistem zagotovil jasno verigo odgovornosti od začetka preiskave do končne sodbe, zmanjšal zamude in izboljšal učinkovitost. 5 milijard evrov letno, kar ustreza 300 milijonom evrov izgubljenih vsak mesec, sredstva, ki bi sicer lahko podpirala javne storitve. Predlagani zakon naj bi začel veljati 1. januarja 2027, po pospešenem zakonodajnem postopku.

To je pomemben korak v prizadevanjih vlade za boj proti korupciji in izboljšanje učinkovitosti sodstva, kljub nenehnim razpravam in zaskrbljenosti glede morebitnega vpliva na neodvisnost tožilstva in institucionalno integriteto.