Papež ob malem šmarnu: praznujemo rojstvo deklice, ki je postala Božja Mati

Papež Lev XIV. se je v nedeljo zvečer ob praznovanju Dneva družine v Vatikanskih vrtovih obrnil na družine. Po navedbah vatikanskih medijev je papež osebno pozdravil nekatere udeležence in poudaril pomen družine kot odsev božanske ljubezni in darila življenja.

Papež je posameznike pozval, naj svoje družine vidijo kot sveti prostor, kjer lahko ponovno odkrijejo Božjo ljubezen in razumejo pomen življenja za druge, ne za sebe.

Med slovesno mašo je razmišljal o pomenu ponižnosti in tesnih odnosov v družinah, hkrati pa opozarjal na nevarnosti izolacije v današnji digitalni dobi. Tradicionalno praznovanje je označilo 119. obletnico kronanja čudežne podobe Gospe naše pomoči, znane kot Kronanca, ki jo je leta 1907 krunal nadškof Anton Bonaventura Jeglič.

V izzivu je sodobno družbo pozval, naj jo prepozna kot simbol tihe moči in predanosti, vernike pa je pozval, naj v času preizkušnje iščejo njeno posredovanje. Opozoril je tudi na naraščajočo osamljenost, ki jo prinašajo tehnologija in socialni mediji, kjer ljudje pogosto iščejo zunanjo potrditev.

Na podlagi filozofije francoskega misleca Fabrice Hadjadja je opozoril, da je družina prostor, kjer se naučimo, da življenje ni osebni projekt, temveč dar in odnos. Kljub konfliktom in preizkušnjam je sprejemanje krhkosti in pripravljenost odpustiti bistvenega pomena. Svojo pridigo je zaključil s spodbudo, da živimo radostno, da smo odprti za novo življenje in da molimo za mlade, ki bi lahko izbrali zakon in družino. Ponudil je tolažbo z mislijo: "Ko smo z Marijo, nikoli nismo sami, niti v dolgih noči, preizkušnjah ali trenutkih križa. " Od septembra 28-29 je v Crenšovcih potekal Šesti festival mladih, ki ga je organizirala Mariborška škofija za mladino.

Na dogodku so bili vsakodnevne molitve, čaščenje in različne duhovne dejavnosti, namenjene poglabljanju vere mladih. Med gostom je bil tudi očka Renato Galić, frančiškanski menih iz Zagreba, ki je govoril o petih stebrih mediteranske duhovnosti, ki jih najdemo v Marijinih sporočilih: evharistija, branje Svetega pisma, molitev rožnega venca, redna spoved in post. Udeleženci so delili svoje izkušnje in poudarili čustveni vpliv festivala.

V Genazzanu je papež Lev XIV. v ponedeljek zvečer v svetišču Matere dobre nade obhajal mašo, ki je označevala večer Marijinega dvigovanja v nebesa. V svoji homiliji je poudaril preprostost Božjega dela in predstavil Marijo kot zora drugačnega sveta.

Ta kraj ga je spremljal skozi vse življenje z materinsko prisotnostjo in modrostjo. Nov portret papeža v molitvi pred marijansko ikono je razkril umetnik Marco Innocenzi. Pridružuje se drugim papeškim portretom, prikazanim v svetišču, vključno s tistimi papežev Urbana VIII, Pija IX, Janeza XXIII in Janeza Pavla II., ki so vsi obiskali Genazzano.

Sveti Tomaž Villanovski je navdihnil, zakaj so evangelisti govorili malo o Marijinem rojstvu, rasti in življenju. Papež je pojasnil, da molk vabi k globlji kontemplaciji. Kljub temu, da Matejev evangelij ne vsebuje zapisanih besed od Marije, njena prisotnost in prisotnost Božjega Sina v njenem spremenjenem življenju Jožefa in celotni zgodovini odrešenja. Marija presega pričakovanja in običajne vzorce človeškega vedenja. V njej božanska veličina najde človeški dom in Bog postane Bog z nami. Papež je opozoril na ponos in sebičnost in poudaril, da je Bog za prihod svojega Sina izbral najbolj ponižne zgodovinske okoliščine.

Njegovo kraljestvo je zakoreninjeno v ponižnosti, ne v nadvladi. Božja vsemogočnost se ne razodeva v nadzoru, ampak v ustvarjanju, službi in skrbi za življenje. Pot, ki jo je Bog izbral v Mariji, je preprosta in tiha, vendar ne manj močna in preobrazljiva. Jezusova pot je bila podobno nezanesljiva. Kristjani so zato poklicani, da prednost dajo Kristusovemu načinu življenja, odločitvam in vodstvu pred drugimi potmi. Papež je vernike pozval k kontemplativni molitvi, kjer človek odkrije, kar svet še ne vidi, vendar že nosi v sebi, novo moč. Poudaril je, da to ni pobeg v domišljijo, ampak dozorevanje duše.