Škandal v sosednji državi: Na mestu nacističnega taborišča gradi znana trgovska veriga, priljubljena tudi pri nas

V majhnem avstrijskem mestu Leobersdorf gradbeni delavci trenutno gradijo nov komercialni kompleks, ki vključuje mednarodno znano verigo supermarketov Lidl.

Ko je Avstrija bila leta 1938 priključena nacistični Nemčiji, je bil kompleks Weinberglager uporabljen za nastanitev tisočih vojaških ujetnikov in prisilnih delavcev. Kasneje je območje vključevalo podlog Hirtenberg, ki je bil del zloglasnega koncentracijskega taborišča Mauthausen. Med septembrom 1944 in aprilom 1945 je bilo tam zaprt približno 400 žensk, predvsem iz Sovjetske zveze, Italije in Poljske.

Arheološka izkopavanja so odkrila sledi nekdanjega taborišča, vendar je avstrijski zvezni urad za zaščito spomenikov sklenil, da te ugotovitve niso zadostne za uradno zaščito.

Novi lastnik, TRA LEO, ponuja podporo za postavitev spomenika, medtem ko predstavniki Lidla molčijo. Pojasnjujejo, da njihova trgovina ne bo neposredno na mestu nekdanjega taborišča, temveč na sosednji parceli.

Avstrijska družba se danes sooča z nasprotujočimi težnjami glede ohranjanja zgodovinskega spomina. Čeprav ljudje kažejo večjo občutljivost do nacistične preteklosti, narašča politični vpliv skrajno desnih strank in deli prebivalstva zahtevajo, da politiki in strokovnjaki končajo razprave o preteklosti. Kljub temu aktivisti vztrajajo, da graditelji ne bi smeli postaviti novih maloprodajnih centrov na nekdanjih kampih.

Medtem v vasi Žleb potekajo priprave za praznovanje 500-letnice cerkve svete Marije, ki je predvideno za nedeljo, 30. avgusta. Cerkev je bila obnovljena in načrtovani so številni dogodki za čast prednikov in navdih prihodnjim generacijam.

Zgodovina in bogate ustne tradicije teh območij segajo globoko v preteklost. Lokalna imena in ohranjeni zapisi Jetrbenških vitezov pričajo o tem, koliko zgodovine se skriva v tej vasi. V središču stoji cerkev, posvečena mučeniki sveti Mariji Antiohijski, ki je bila veja župnije Preska od leta 1786.

To je eden najboljših primerov pozno gotske podeželske arhitekture, zlati oltarji pa so med dragocenimi zakladi slovenske kulturne dediščine. Delo Žleb je prvič omenjeno v 14. stoletju, v ljudski tradiciji pa se za ta kraj pogosto uporablja ime Marjeta. Živeti v Želubu je nekaj, česar ne bi zamenjali za nič na svetu.

Skupaj z njim smo se povzpeli do cerkve, skupaj z Gašperjem Jezeršekom, drugim članom organizacijskega odbora. Organizacijski odbor je sestavljen iz petnajst članov, v praznovanje pa je vključena cela vas, vsak prispeva glede na svoje sposobnosti.

Občutljivo je bilo, da je bila posebna pozornost namenjena obnovi in da so v celotnem procesu tesno sodelovali s strokovnjaki. V letih obnove so se združile sile, vključno s ključi, duhovniki, člani gospodarskega sveta, konzervatorji, arhitekti, obrtniki, izvajalci, številni prostovoljci, donatorji in domačini.