ON
← Nazaj na pregled
Čudno paru: Bik je spolno aktivnost z oslom [premium]
Austria🔬 Znanost

Čudno paru: Bik je spolno aktivnost z oslom [premium]

Raziskovalci vedenja so opazovali neobičajno vez med samcem bika, imenovanem Achille, in samcem osla, imenovanem Patroclo, ki sta živela na visokogorskem platoju v Etiopiji. Študija, ki jo je objavila revija Current Biology, in jo je izvedla skupina znanstvenikov z Univerze v Pisi, je dokumentirala 51 primerov, v katerih je bik "montiral" osla v osmih dneh, pri čemer so ugotavljali, da osel aktivno sodeluje, namesto da bi se upiral. Par je kazal vedenje, ki kaže na naklonjenost, kot so lizanje, drgnjenje in nežno dotikanje, kar je njihovo razmerje razlikovalo od običajnih interakcij z drugimi živalmi. Raziskovalci so poudarili, da te kompleksne družbene in spolne dinamike ne moremo razložiti le s pomanjkanjem alternativnih spolnih partnerjev. Primer poudarja redkost spolnega vedenja med različnimi vrstami sesalcev in nakazuje, da je živalska spolnost treba interpretirati širše, ne le glede na takojšnjo reproduktivno uspešnost.

Italijanski raziskovalci so dokumentirali redek primer dolgotrajnega istospolnega spolnega vedenja med dvema živalma različnih vrst in različnih sesalskih redov. Bik po imenu Achille in samček osla po imenu Patroclo sta oblikovala stabilno družbeno-spolno vez medtem, ko sta se pasli na visokem platoju v Etiopiji. Rezultate študije je objavila skupina pod vodstvom Elisabette Palagi z Univerze v Pisi v reviji Current Biology. Študija opisuje odnos med parom kot neobičajen, saj se je zgodil med člani reda parno kopitnic in reda neparno kopitnic, kombinacija, ki je v znanstveni literaturi redko opazovana.

Opazovalna perioda je potekala med 6. in 19. marcem 2026, v bližini samostana Debre Libanos v regiji Oromia v Etiopiji. V teh 14 dneh je raziskovalna ekipa zabeležila 51 primerov, ko je bik skočil na osla. V več kot polovici teh srečanj je bik predril osla preko anusa. Raziskovalci so opozorili, da ni bilo mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali je prišel do ejakulacije med katerim od teh dejanj. Kljub pogostosti teh interakcij, sta žival obeh pripadali različnim pastirjem in nista prebivali skupaj. Pogosto sta se srečevala medtem, ko sta se pasli na skupnem pašniku.

Odkritje je bilo narejeno po naključju med terenskim delom za ločeno študijo. Raziskovalci so sprva opazili, da oslič Patroclo ni kazal tipičnega obrambnega vedenja do osliča Achille. Medtem ko sta dva druga samca reagirala z agresijo, ko se je bik približal, vključno z grozljivimi gestami, kot je priklapljanje ušes, je Patroclo ostal pasiven. Namesto da bi brcal ali se umikal, je oslič aktivno sodeloval pri interakcijah. Raziskovalci so opazili, da je Patroclo pogosto prikazoval svoj zadnji del biku in se ukvarjal z igrivim grizenjem.

V primerih, ko je oslič Achille poskušal posiliti drugega osla, je Patroklo posredoval fizično, postavljajoč se med osla. Poleg spolnega vedenja sta oba poslova kazala veliko znakov navezanosti. Žival sta preživljala veliko časa v bližini drug drugega in sta se pogosteje dotikala, kot pa ostali člani črede. Med specifičnimi vedenji so bila lizanje, drgnjenje in nežno božanje. Prvi avtor, André B. da Cruz, je opisal, kako sta živalita pogosto iskali družbo drug drugega in sta se vključevali v te prijazne aktivnosti, hkrati ko je Achille ponavljajoče poskušal posiliti drugega osla.

Raziskovalna skupina je poudarila, da prisotnost potencialnih partnerjev iste vrste in nasprotnega spola ni preprečila paru, da bi se izbral drug drugega. Obe živali sta imeli dostop do primernih partnerjev znotraj svojih skupin, vendar sta kljub temu dosledno usmerjali svojo družbeno in spolno pozornost drug do drugega. Martina Francesconi, glavna avtorica študije, je izjavila, da je ključna ugotovitev ne le to, da je bik poskočil na osla, ampak da je to spolno vedenje bilo vpleteno v širši, selektivni družbeni odnos. Pojasnila je, da tega vedenja enostavno ne moremo razložiti le s pomanjkanjem alternativnih možnosti za parjenje.

Elisabetta Palagi je dodala, da te interakcije niso bile posamezni primeri, temveč del zelo selektivne in stalne socialne povezanosti. Ekipa je ugotovila, da razumevanje spolnega vedenja zahteva, da ga vidimo kot kompleksno lastnost, ki sega onkraj takojšnje reproduktivne uspešnosti. Spolna aktivnost med osebki istega spola je dobro dokumentirana v celotnem živalskem kraljestvu. Nedavne raziskave so zabeležile takšno vedenje pri vseh petih glavnih družinah primatov, vključno s šimpanzi, severnoafriškimi makaki in gorskimi gorilami. Opazovano je bilo tudi pri drugih sesalcih, kot so žirafe, levi in delfini, ter pri pingvinjih in drugih pticah. Vendar pa so medvrstne odnose še vedno redki.

Zlasti dokumentirani primeri, ki vključujejo živali iz različnih sesalnih redov, so izjemno redki. Ta konkretni primer prikazuje kompleksnost spolnega vedenja pri živalih, ki niso ljudje. Natančna funkcija te edinstvene povezanosti ostaja nejasna za raziskovalce. Predlagali so več hipotez za prihodnje raziskave. Ena možnost je, da spolni stiki služijo ohranjanju socialne povezanosti med posamezniki. Druga teorija predlaga, da bi lahko to vedenje pomagalo zmanjšati napetost v skupini. Ekipa je priznala, da bi lahko bila v igri kombinacija socialnih in spolnih motivacij.

Za ugotavljanje specifične vloge teh interakcij v socialni dinamiki živali so potrebne nadaljnje raziskave. Publikacija poudarja potrebo po razumevanju živalske spolnosti preko pristopa, ki presega preprosto reprodukcijo. Študija, s tem ko dokumentira odnos, ki je vztrajal več kot dve tedna kljub prisotnosti drugih potencialnih partnerjev, ponuja nova podatka o prilagodljivosti socialnih vezi pri divjih živalih. Raziskovalci še naprej spremljajo podobna vedenja, da bi bolje razumeli osnovne mehanizme, ki spodbujajo takšne medvrstne interakcije.

Rezultati prispevajo k naraščajočemu naboru dokazov, ki kažejo, da spolno vedenje pri živalih služi več namenov, vključno s socialno povezanostjo in individualno navezujo, ne glede na reproduktivne cilje. Vizualna dokumentacija para vključuje slike Achilla in Patrokla, ki stojita med dvema drevesoma na platoju. Te fotografije prikazujejo fizično bližino živali in tako potrjujejo opis njih pogostega stika. Raziskovalna skupina, ki deluje na Univerzi v Pisi, je uporabila standardne etološke metode za snemanje in analizo interakcij. Njihovo delo dopolnjuje znanstveno dokumentacijo o atipičnih vedenjskih vzorcih tako pri gospodarskih živalih kot pri divjih živalih.

Omenjena študija naj bi vzbudila zanimanje tako v akademski skupnosti kot tudi širši javnosti, zaradi neobičajne narave preučevanih tem. Ni mogoče izvesti dokončnih zaključkov o dolgoročni stabilnosti te specifične kombinacije, saj je obdobje opazovanja bilo omejeno na sredino marca leta 2026. Vendar pa intenzivnost in selektivnost opažene interakcije v tem obdobju nakazujeta močno medsebojno preferenco. Izostanek agresivnih reakcij pri Patrokloju razlikuje ta primer od običajnih heteroseksualnih ali medvrstnih homoseksualnih srečanj, kjer je odpor pogost.

Kako je nastalo to poročilo. Objektivne novice je to poročilo napisal iz 2 izvornih člankov s pomočjo umetne inteligence po naši metodologiji. Gre za naše lastno besedilo, ne za kopijo posameznega medija. Preberite našo metodologijo.

Odgovorni urednik: Matej BašaSte opazili napako? Sporočite jo

Pojdite k primarnim virom (1)

Uradni viri, na katerih temelji poročanje. Preberite jih neposredno in se izognite uokvirjanju.

2 poročil

Die Presse logoDie PresseStrankarsko povezan🔒SredinaDejstva 85Objektivnost 70
Čudno paru: Bik je spolno aktivnost z oslom [premium]

Raziskovalci vedenja so opazovali neobičajno vez med samcem bika, imenovanem Achille, in samcem osla, imenovanem Patroclo, ki sta živela na visokogorskem platoju v Etiopiji. Študija, ki jo je objavila revija Current Biology, in jo je izvedla skupina znanstvenikov z Univerze v Pisi, je dokumentirala 51 primerov, v katerih je bik "montiral" osla v osmih dneh, pri čemer so ugotavljali, da osel aktivno sodeluje, namesto da bi se upiral. Par je kazal vedenje, ki kaže na naklonjenost, kot so lizanje, drgnjenje in nežno dotikanje, kar je njihovo razmerje razlikovalo od običajnih interakcij z drugimi živalmi. Raziskovalci so poudarili, da te kompleksne družbene in spolne dinamike ne moremo razložiti le s pomanjkanjem alternativnih spolnih partnerjev. Primer poudarja redkost spolnega vedenja med različnimi vrstami sesalcev in nakazuje, da je živalska spolnost treba interpretirati širše, ne le glede na takojšnjo reproduktivno uspešnost.

Ocena pristranskosti (Sredina): Članek objektivno poročuje o znanstvenih ugotovitvah, pri čemer uporablja strokovno terminologijo in neposredne citate raziskovalcev, ne da bi vključeval politična stališča ali vrednostne sodbe.

Zakaj dejstva (85): Članek natančno prikazuje glavne ugotovitve študije, objavljene v reviji Current Biology, vključno z imenom posameznih živali, lokacijo, raziskovalno ekipo in podrobnimi podatki o vedenju (51 spolnih odnsov, frekvenca analne penetracije). Pravilno opozarja na omejitev glede ejakulacije.

Zakaj objektivnost (70): Slog je v veliki meri novinarski, vendar uporablja nekoliko senzacionalne naslove ("Čudna para", "Seks"). Čeprav je osnovno besedilo relativno objektivno, predstavitev kot "odnos med osebki istega spola" med različnimi vrstami dodaja element antropomorfizma, ki je, čeprav znanstveno utemeljen v tem članku.

Der Standard logoDer StandardNeodvisenSredinaDejstva 80Objektivnost 60
Neobičajna strast: Homoseksualna vez med bikom in oslom

Italijanski raziskovalci so dokumentirali nenavaden istospolni odnos med bikom po imenu Achille in samcem osla po imenu Patroclo na etiopskih višavjih v bližini samostana Debre Libanos. V obdobju dveh tednov marca 2026 je ekipa opazovala 51 spolnih interakcij, pri čemer je bik skakal na osla, in ugotavljala, da sta par ohranila stabilno družbeno vez, kljub možnosti interakcij z drugimi potencialnimi partnerji svojih vrst. Študija, objavljena v reviji Current Biology, poudarja, da ta medvrstna povezava ni bila posamezni primer, temveč selektivna in vztrajna. Vodja raziskave, Elisabetta Palagi z Univerze v Pisi, je poudarila, da so ponavljajoči se medsebojni pristopi in ljubezniva vedenja živali nakazovali kompleksno družbeno dinamiko, ki presega le oportunistično parjenje.

Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja znanstveno opazovanje, pri čemer uporablja nevtralno in opisno terminologijo, in se opira izključno na rezultate akademskih raziskav, brez političnih interpretacij ali komentarjev.

Zakaj dejstva (80): Članek vsebuje pomembne dejanske napačnosti glede časovne osi. Trdi, da je prišlo do "51 spolnih srečanj v dveh tednih", medtem ko študija in drugi viri kažejo, da je bila obdobje opazovanja osem dni. Prav tako generalizira lokacijo kot "v bližini samostana Debre L".

Zakaj objektivnost (60): Ton je bolj literaren in romantičen kot v prvem prispevku, uporablja izraze kot "romantična vez," "nežno potiska" in "uživa to." Ta močna antropomorfizacija in uporaba metafore "Brokeback Weide" (Brokeback travnik) predstavljata subjektiven, pripovedni pogled, ki zmanjšuje objektivnost

Kako je poročala vsaka stran

Isti dogodek, razvrščen po političnem nagibu medijev, ki so o njem poročali.

Kako je poročala vsaka stran

Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in vse druge funkcije za podpornike.

Postani podpornik

Poročanje po svetu

Isti dogodek, kot so ga poročali v drugih državah.

Poročanje po svetu

Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in vse druge funkcije za podpornike.

Postani podpornik

Preverjanje trditev

Ključne dejanske trditve in koliko virov jih potrjuje oz. zavrača.

Preverjanje trditev

Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in vse druge funkcije za podpornike.

Postani podpornik

Ohranimo novice poštene.

ObjectiveNews financirajo bralci in je brez oglasov – pristranskost vam pokažemo, ne skrijemo. Podprite neodvisno novinarstvo za 4 €/mesec.

Postani podpornik

Povezane zgodbe