Šef Ukoma Jeretič razjezil sodnike

Sebastjan Jeretič, direktor Urada za vladne komunikacije, je te pripombe objavil v torek na platformi X na družbenih omrežjih. To se je zgodilo na isti dan, ko je narodna skupščina zavrnila predlog parlamentarne večine za imenovanje Borisa Gabriela Hrovata za sodnika vrhovnega sodišča. Jeretiç je dejal, da je neodvisna veja oblasti postala pokvarjena, ker nad njo ni nič drugega kot modro nebo. Ob svoji objavi je delil tudi poročilo s portala Info360. V tem poročilu je bilo navedeno, da je Hrovat leta 2022 služil v senatu višjega sodišča v Ljubljani. Odbor je odredil pridržanje novinarja Bojana Požarja, odločitev, ki jo je kasneje razveljavilo Vrhovno sodišče.

Nekdanji lastniki časopisa Večer so Požara tožili zaradi članka o njih, v katerem so trdili, da je bil obtožen obrekovanja. Sodniški svet, ki predlaga kandidate za sodniške položaje, je na izjavo Jeretića odgovoril z zaskrbljenostjo. Svet je v pisnem odgovoru poudaril, da načelo delitve oblasti zahteva medsebojno spoštovanje med vsemi tremi vladnimi vejami, tudi če se ne strinjajo z odločitvami drug drugega. Trdili so, da neodvisnost sodstva ni privilegij za sodnike, temveč jamstvo pravic za vse državljane, tudi za tiste, ki sodišča najbolj kritizirajo.

Medtem ko je svet priznal, da mora sodni organ sprejeti ostro in neprijetno kritiko, je temeljno razlikoval med takšno kritiko in retoriko, ki razčloveči nosilce sodnega položaja. Opozorili so, da zgodovina uči, da je govorjenje, ki označuje ljudi kot škodljive škodljivce, ki jih je treba odstraniti, nikoli nedolžno. Svet je pozval predstavnike drugih organov oblasti, naj ukrepajo za zaščito sodstva. Jeretić je v odgovoru priznal, da je bila njegova izjava ostra in provokativna. Vendar pa je trdil, da sodna avtonomija zahteva tudi odgovornost. Za slovensko tiskovno agencijo je dejal, da samodejno čiščenje napak ne obstaja in da se politika ne sme vmešavati.

Trdil je, da je treba ta začarani krog prekiniti. Politične opozicijske stranke so na te pripombe odzvale z ogorčenostjo. Voditelji Svobodne stranke, socialdemokratov in levičarske stranke so izjave obsodili kot neprimerne za predstavnike izvršne oblasti in vladnih agencij. Trdili so, da te izjave razkrivajo odnos vladajoče koalicije do sodstva. Robert Golob, vodja Stranke svobode, je opisal označevanje sodnikov kot podgan, kot nekaj brez primere, in je poudaril, da se to ni zgodilo niti v prejšnjih sistemih, ki so bili označeni kot železo in svinec.

Obtožil je slovensko demokratično stranko, da je oslabljala sodstvo, kadarkoli je imela oblast, in navedel, da ni imenovala tožilcev med tretjo vlado Janeza Janše. Golob je predlagal, da bi volivci morda morali zavrniti politično pravičnost z referendumom, pri čemer je dejal, da trenutna smer vodi tja. Luka Goršek, podpredsednik in poslanec za socialdemokrate, je ocenil, da vladajoča koalicija želi prisiliti sodstvo, da se pred njimi poklekne. Opozoril je, da desničarska politika, ki se počuti kot sodnik, kdo je primeren za sodne vloge, vodi v kaos v sodstvu v državah, kot sta Madžarska in Srbija.

Asta Vrečko, koordinatorka in vodja poslancev Levice, je izjavo označila za politično nesramnost. Obtožila je vladajočo koalicijo, da uničuje državne sisteme, ki jim ne ustrezajo. Poudarila je, da njena stranka zagovarja odstranitev politike iz sodnih imenovanj in kritizirala osebne maščevanje kot motivacijo za nedavna dejanja. Strokovnjak za kazensko pravo Blaž Kovačič Mlinar se je tudi udeležil polemike. Opozoril je, da medtem ko v sodstvu ni vse popolno, je izraz "deratizacija" pogosto uporabljal nacisti glede Judov. Menil je, da je zelo neprimerno, da predstavnik vlade uporablja takšen jezik.

Incident poudarja napetosti med izvršilno in sodno oblastjo v Sloveniji. To sledi zgodnejšim sporom, ki so se nanašali na vladne komunikacijske politike. Prej je Jeretić govoril o kulturi dialoga, ki mora biti spoštljiv, korekten in razumen. To je bilo takrat, ko je vladna komunikacijska pisarna odblokirala dostop za sledilce, ki so bili prepovedani zaradi preteklih neprimernih objav. Takrat je vlada izjavila, da morajo biti uradni profili odprti za državljane in njihove glasove, tudi kritične.

Verjeli so, da je odprt dialog temelj demokratične družbe in se zavezali, da v sedanjem mandatu ne bodo blokirali uporabnikov, hkrati pa spodbujali odgovorno komunikacijo. Trenutni spor se osredotoča na to, ali takšna agresivna retorika preseže mejo in spodkopava neodvisnost institucij. Zavrnitev Hrovatovega imenovanja služi kot neposredni sprožilec za izmenjavo. Izvori kažejo, da je parlamentarna večina kljub opoziciji trdila za imenovanje. Posebna pravna zgodovina Hrovatove udeležbe v zadevi Požar zagotavlja kontekst za kritiko, ki je bila usmerjena proti njemu. Nekdanji lastniki časopisov so trdili, da članek vsebuje obrekovanja zoper njih.

Višje sodišče je sprva podprlo njihovo zahtevo z odredbo o pridržanju, vendar je vrhovno sodišče to ukrep razveljavilo. Te postopkovne podrobnosti so bile poudarjene v poročilu, ki ga je delil Jeretić. Reakcija pravosodnega sistema je v veliki meri osredotočena na ton in zgodovinske konotacije izbranega besednega nabora. Trdijo, da je kritika del demokracije, dehumanizirajoči jezik pa ogroža pravno državo. Politične osebnosti to vprašanje obravnavajo kot del širšega vzorca vmešavanja. Kot dokaz sistematične pristranskosti navajajo pretekle neuspehe pri sodniških imenovanjih.

Razprava se še naprej razvija z pozivi k zaščiti sodne integritete z obeh strani političnega spektra. Osrednji konflikt je v razlagi odgovornosti in neodvisnosti v tristranskem sistemu upravljanja. Vsaka stran navaja ustavna načela v podporo svojemu stališču. Izvršni organ zagovarja preglednost in odgovornost sodnega ravnanja. Sodni organ uveljavlja svojo vlogo, da nadzoruje druge oblasti in varuje državljanske pravice. Uporaba posebne terminologije je spor pospešila, da je presegala običajna politična nesoglasja. Opazovalci opozarjajo na občutljivost primerjave sodobnih institucij z zgodovinsko grozodejstvom.