Se Slovenci doma, v zamejstvu in po svetu približujemo eni družini?

V torek, 20. oktobra 2026, je v hiši svetega Jožefa v Celju potekal prvi pogovorni večer novega cikla z naslovom "Vlada Slovenije na obisku". Gost je bila Suzana Lep Šimenko, ministerka za Slovence v tujini in diaspori. Govorila je o tem, ali so Slovenci doma, v sosednjih regijah in po svetu postali ena družina. V prihodnjih dveh letih namerava prizorišče povabiti predsednika vlade in posamezne člane vlade. Ti gostje se bodo pojavljali vsak mesec od oktobra do maja. Večeri so zasnovani kot preprosti, neposredni sestanki z javnimi uradniki, da bi spodbudili dialog in povezali politiko z vsakodnevnim življenjem.

17. novembra se bo udeležil minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj. Lep Šimenko je opisala sebe kot mater, ženo in služabnico, pri čemer je dejala, da nima veliko časa za kaj drugega. V politiko je vstopila leta 2014, ko je bila izvoljena v nacionalno skupščino. V svojem zadnjem mandatu je vodila odbor za odnose s Slovenci v tujini in v diaspori. Pred tem je služila v istem odboru. Z izobrazbo ima univerzitetno diplomo iz ekonomije in je veliko svoje kariere preživela v podjetju, preden je vstopila v javno službo. Po njenem mnenju je bistvenega pomena krepitev vezi med državljani doma in v tujini.

To vključuje učenje od njih in priznavanje vrednosti domačih virov, ne da bi morali prečkati meje. Omenila je nadzorovanje študentov in mladih na Inštitutu sv. Stanislausa v Šentvidu, ki sodelujejo v izmenjavah. Čeprav ta posamezniki ne znajo dovolj dobro slovenskega jezika, od srca pojejo slovenske pesmi. Lep Šimenko je opazil, da se navzoči med obiski slovenskih maše pogosto molijo v slovenskem jeziku, ker so jih učile babice. Igrajo na harmoniko in pečejo tradicionalne torte, čeprav včasih jezikovno znanje upade. Danes so mešane zakonske zveze pogoste, zaradi česar so med čistimi Slovenci redke večgeneracijske zveze.

Ohranivanje jezika na tisoče kilometrov stran predstavlja izziv. Argentina pa je pozitiven primer. Tamkajšnji otroci se leta, celo do najstniških let, udeležujejo sobotnih šol, da bi se naučili jezika in kulture. Kot nagrado mnogi obiščejo Slovenijo za en mesec. Za nekatere je to njihov prvi izlet v državo. Poletne šole pomagajo izboljšati jezikovna znanja in omogočajo obiskovalcem, da doživijo slovenska jezera, gore in reke. Urad uporablja slogan "S Slovenijo v srcu", ki odraža, kako so diasporne skupnosti ljubljene državi kljub težavam po drugi svetovni vojni.

Minister je opozoril, da je skrb za Slovence izven meje obsežno delo, ki človeka popolnoma porabi. Teden in mesec je poln obiskov, prizadevanj in naporov. Toda dokončano delo daje energijo in zadovoljstvo. Ljubezen do slovenskega je, ko daš ljudem, kar potrebujejo, kar izboljša njihovo življenje in krepi nacionalno pripadnost. Urad za Slovence v tujini obravnava posebne vsebine za ohranjanje in krepitev identitete. Poletni tabori za mlade in starejše obiskovalce so ključni. Mnogi menijo, da je to mesečno bivanje zelo smiselno. Uspeh je delno odvisen od domačega vzdušja. Duhovniki in cerkve služijo kot središča duhovne in narodne kulture.

Poleg razumevanja in pripravljenosti pomagati, je ključnega pomena, da se tem skupnostim zagotovi finančna pomoč. Slovenija lahko večje skupine diaspore, kot je argentinska skupnost, vidi kot mostove za gospodarsko sodelovanje. Te skupine lahko služijo kot vstopne točke za lokalne podjetnike slovenskega porekla na evropske trge. Ohranjanje identitete je tekma na dolge razdalje. Kljub komunikacijskim kanalom je največja razlika v neposrednem stiku in konkretnih srečanjih. Lep Šimenko deluje kot močan zagovornik teh skupnosti. Rezultati so že vidni zaradi njene predanosti. Večer je bil predstavljen zbor pozdrav fantov iz območja Joseph Hill.

Moderator razprave je bil novinar in urednik Radija Ognjišče Alen Salihović. Prisotniki so imeli na koncu možnost postavljati vprašanja. Namen dogodka je bil raziskati paradoks, da tisti, ki so oddaljeni od domovine, pogosto čutijo močnejšo navezanost kot tisti, ki so blizu. Cilj je zagotoviti, da bodo vsi Slovenci, ne glede na lokacijo, ohranili občutek enotnosti in skupne dediščine. Finančna podpora za kulturne ustanove v tujini ostaja ključna sestavina te strategije. Vlada si prizadeva izkoristiti te povezave tako za ohranjanje kulture kot za gospodarsko korist.