Prevajalci avdiovizualnih vsebin pozivajo k zaščiti prevajalskega poklica

Prevajalci avdiovizualnih vsebin v Sloveniji so pozvali k nujnim ukrepom za zaščito poklica in zagotavljanje kakovosti slovenskega jezika v času hitre digitalizacije. Člani sindikata Zasuk, ki zastopa avdiovizualne prevajalce, so poslali uradne zahteve Pro Plus in prevajalskim agencijam, ki zahtevajo izboljšanje delovnih pogojev in standardizirane cene prek kolektivnih pogodb.

Odbor obtožuje izdajatelje televizijskih programov in posredniške agencije, da prisilijo prevajalce, da uporabljajo strojne prevode, da bi povečali dobiček.

Sindikat je s posebnimi zahtevami naslovil pet ključnih institucij, ministrstvo za kulturo, službo za slovenski jezik, ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport ter druge ustrezne organe.

Te vključujejo pripravo nacionalne strategije za razvoj slovenskega jezika v dobi umetne inteligence, vzpostavitev jasnih standardov kakovosti za prevajanje in podnapisovanje avdiovizualnih vsebin v sodelovanju z organizacijami skupnosti, krepitev nadzora nad jezikovno kakovostjo v medijih in platformi za pretakanje, zaščito prevajalcev pred praksami, ki jih prisilijo k uporabi neprimernega strojnega prevajanja, ter zagotavljanje ustreznega priznanja dela prevajalcev, korektorjev in drugih jezikovnih strokovnjakov.

Poziv so podpisali avdiovizualni prevajalci, združeni v sindikat Zasuk, ki ga podpira več organizacij, med njimi sindikat Glosa, SVIZ, Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev, Društvo znanstvenih in tehničnih prevajalcev Slovenije, Društvo slovenskih režiserjev, Oddelek za prevajanje na Fakulteti za umetnost Univerze v Ljubljani, Združenje slovenskih novinarjev in s podporo profesorja dr. Kozma Ahačiča, vodje Inštituta za slovenski fran jezik Ramovš pri ZRC SAZU.

Slab strojni prevod otežuje razumevanje vsebine, slabi jezikovno podlago, zmanjšuje dostop do informacij in dolgoročno škoduje razumevanju branja, jezikovni občutljivosti in sposobnosti kritičnega ocenjevanja informacij.

Odbor trdi, da bi lahko brez posredovanja vloga človeških prevajalcev popolnoma izginjala, kar bi povzročilo nepopravljivo škodo jezikovni pokrajini in kulturni dediščini Slovenije. Poudarjajo, da je zaščita prevajalčevega poklica bistvena za ohranitev celovitosti slovenskega jezika tako v medijih kot v izobraževalnem okolju. Odgovor vladnih institucij še ni bil objavljen, čeprav so uradniki potrdili, da so prejeli zahtevo.

Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da bi neuspeh pri reševanju teh vprašanj lahko privedel do zmanjšanja kakovosti prevedenih vsebin in nadaljnjega zmanjšanja prisotnosti slovenskega jezika v svetovnih medijih, drugi pa poudarjajo potrebo po takojšnjih spremembah politik za zaščito pravic in vloge prevajalcev v spreminjajočem se tehnološkem okolju.