Preiskovancu bi bilo sodno varstvo na voljo post festum ali celo sploh ne
Skupina nekdanjih članov Odbora za varstvo človekovih pravic, ustanovljenega pred 38 leti, je sprožila referendum proti spremembi zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo podpira koalicija. Predlagana sprememba, ki je pravno sporna in nepopolna, ponovno uvaja neskladnosti z ustavo, ki so bile prej rešene. Pobudniki trdijo, da se s spremembo želi odpraviti eno od ključnih zaščitnih ukrepov proti politični zlorabi parlamentarnih preiskovalnih komisij. Trdijo, da bi sprememba omejila možnost posameznikov, ki so predmet preiskave, da izpodbijajo odločitev o sprožitvi preiskave pred ustavnim sodiščem in bi jim zagotovila pravno zaščito šele po zaključku preiskave. Sprememba uvaja obliko upravne pravosodje kot alternativo ustavnemu pregledu, ki žrtvam domnevnih kršitev človekovih pravic med parlamentarnimi preiskavami omogoča, da v osmih dneh po prejemu končnega poročila vložijo tožbo. Kritiki, vključno z zakonodajnimi službami, trdijo, da sprememba ne zagotavlja učinkovitega pravnega varstva za preiskovalce, ker ni učinkovit in ne zagotavlja učinkovitega pravnega varstva.
Kako je poročala vsaka stran
Isti dogodek, razvrščen po političnem nagibu medijev, ki so o njem poročali.
progresivno
sredina
konservativno
★
Kako je poročala vsaka stran
Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in svoj prilagojen pregled Zame.
Skupina nekdanjih članov slovenskega Odbora za človekove pravice je zbrala več kot 44.600 podpisov, da bi pozvala k referendumu o nedavno sprejeto spremembi zakona o parlamentarnih preiskavah. Predlagani referendum je namenjen izzivu, ali bo Slovenija še naprej delovala v sistemu, v katerem je politična moč pravno omejena s sodnim nadzorom, ali pa se bo preusmerila v model, v katerem imajo politični akterji nekontroliran nadzor nad preiskovalnimi mehanizmi. Kritičarji trdijo, da sprememba odvzame posameznikom možnost pritožbe zoper odločitve parlamentarnih preiskovalnih odborov pri ustavnem sodišču, kar dejansko omogoča obliko "politične policije". Sprememba bi politikom omogočila dostop do osebnih podatkov, vključno z bančnimi zapisi, zasebnimi komunikacijami, avdio in video posnetki, ne da bi potrebovali sodno odobritev.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljeni oba stališča - tisti, ki podpirajo referendum, in tisti, ki so proti njemu - in ne favorizirajo ene strani z obremenjenim jezikom, enostranskim virom ali opustitvijo konteksta.
Zakaj dejstva (88): This article provides accurate details about the referendum campaign, including the number of signatures collected (44,619) and the involvement of specific individuals. It references the primary source document’s information about the legal framework and the concerns raised by critics. Minor discrep
Zakaj objektivnost (68): The article maintains a somewhat balanced tone but still uses emotionally charged language, particularly around the term 'politična policija'. While it presents both sides of the argument, the emphasis on the threat posed by the law leans slightly toward the opposition perspective.
V članku se razpravlja o referendumski kampanji v Sloveniji glede predlagane spremembe zakona o parlamentarnih preiskavah, ki so jo oblikovali aktivisti kot uvedbo "politične policije". Več kot 44.600 podpisov je bilo zbranih proti spremembi, pri čemer so poudarjeni pomisleki, da bi lahko omogočila politično motivirane preiskave in zmanjšala individualne pravne zaščite. Podporniki trdijo, da sprememba odpira vrata politično pristranskim preiskavam, nasprotniki pa trdijo, da so te trditve pretirane. Izraz "politična policija" se preuči s pomočjo zgodovinskih primerov, kot so vzhodno nemški Stasi, sovjetski KGB in jugoslovanski UDBA, ki so se vsi ukvarjali s prikritim nadzorom in zatiranjem političnega neskladja. Publicist Igor Omerza pojasnjuje, da se koncept nanaša na tajne operacije organov proti zaznanim političnim sovražnikom, v nasprotju s parlamentarnimi preiskovalnimi komisijami, za katere trdi, da niso pregledne in niso enakovredne "politični policiji".
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku je nasprotovanje predlagani spremembi označeno kot legitimna skrb zaradi morebitne zlorabe moči, poudarjeno je preglednost in pravna zaščita.
Zakaj dejstva (87): The article accurately reflects the number of signatures (44,619) and the motivations behind the referendum, referencing the primary source document. It includes quotes from key figures and explains the legal implications of the proposed law. There is some overlap with other articles, but the facts
Zakaj objektivnost (66): The tone is passionate and urgent, using phrases like 'vojna' (war) and 'antidemokracijo' (anti-democracy). This suggests a clear alignment with the referendum supporters, potentially influencing the reader's perception of the issue.
Članek poroča o politični pobudi, ki so jo vodili nekdanji člani opozicije, nevladni akterji in osramočeni politiki, ki so predložili podpise za ustavni referendum, namenjen spreminjanju zakona o parlamentarni preiskavi. Skupina, opisana kot del "prehodne levice", je zbrala več kot 44.619 podpisov, za katere trdijo, da bi lahko sprožila zakonodajni referendum. Članek označuje te posameznike kot skrajno levo osebnost, od katerih so nekateri označeni kot komunisti, in poudarja specifična imena, vključno z Rastko Močnik, registriranim Udbejem, in drugimi, kot so Franca Jurij, Pavla Gantar in Vlado Miheljak. Predlagani zakon kritizira, da omejuje sposobnost preiskovanih, da izpodbijajo začetek preiskave pred ustavnim sodiščem in imenuje referendum za boj proti politični samovolji.
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku je pobuda referenduma predstavljena kot demokratični boj proti politični zlorabi, z uporabo močnega ideološkega jezika in označevanjem nasprotnikov kot "komunistov" in "anti-demokratov".
Zakaj dejstva (86): The article accurately reports the number of signatures (44,619) and the context of the referendum campaign. It references the primary source document and includes relevant legal arguments. Some repetition occurs, but the core facts remain consistent with the primary source.
Zakaj objektivnost (67): While the article remains relatively objective, it uses emotionally charged language, especially when describing the potential consequences of the law. Phrases like 'vojna' (war) and 'antidemokracijo' (anti-democracy) suggest a pro-referendum stance.
Članek poroča o opozicijskih strankah v Sloveniji, ki se pripravljajo na aktivno sodelovanje v referendumski kampanji glede predlagane spremembe zakona o parlamentarni preiskavi. Pobuda je zbrala več kot 44.000 podpisov volivcev v Narodni skupščini. Opozicijski predstavniki iz Gibanje Svoboda, SD in Levica/Vesna poudarjajo potrebo po preprečevanju zlorabe parlamentarnih preiskav in zaščiti državljanskih svoboščin. Trdijo, da bi predlagani zakon omogočil nekontrolirane preiskave proti posameznikom brez pravnih sredstev. Vladajoča koalicija, ki jo vodi Resnica, je obtožena, da je blokirala ustanovitev preiskovalnih komisij, hkrati pa je pripravljala zakonodajo, ki bi lahko omogočila samovoljne preiskave. Članek poudarja napetosti med vladajočo koalicijsko skupino in opozicijo glede ravnovesja moči in pravne zaščite.
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku je stališče opozicije opredeljeno kot varovanje demokratičnih institucij in državljanskih pravic ter poudarjeno zaskrbljenost zaradi morebitne zlorabe moči.
Zakaj dejstva (85): The article reports on the opposition's involvement in the referendum campaign and mentions the collection of over 44,000 signatures, aligning with the primary source document which states 47,223 signatures were collected. It accurately reflects the political stance of the opposition parties but doe
Zakaj objektivnost (70): The article presents the opposition's perspective and emphasizes their active participation in the campaign, using emotionally charged language like 'political police' and 'activating citizens.' This suggests a biased tone favoring the opposition.
Več kot 44.600 podpisov je bilo zbranih za ustavni referendum proti predlagani spremembi zakona o parlamentarni preiskavi v Sloveniji. Pobudo so sprožili nekdanji člani Odbora za človekove pravice, ustanovljenega pred 38 leti, vključno s osebnostmi, kot sta Franco Juri in Vlado Miheljak. Trdijo, da bi sprememba odpravila zaščito, ki bi posameznikom pod preiskavo omogočila, da zahtevajo ustavni pregled zakonitosti preiskave. Skupina trdi, da ta referendum ni samo o pravnih spremembah, temveč predstavlja širši boj med demokracijo in avtoritarizmom. Obtožujejo vladajočo večino, da cilja na civilno družbo, nevladne organizacije in medije, kar je vzporedno z Madžarsko pod Viktorjem Orbánom. Predlog je zdaj predložen parlamentu, ki ima sedem dni, da odloči, ali bo referendum.
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku je referendum označen kot boj proti "avtoritarizmu" in "antidemokratičnim" silam, pri čemer se uporabljajo močni izrazi, kot je "vojna med demokracijo in antidemokracijo". V članku je poudarjena grožnja, ki jo vladajoča večina predstavlja za državljanske svoboščine, in so izrecne primerjave z Madžarsko v okviru Or
Zakaj dejstva (85): The article reports on the submission of over 44,600 signatures for a referendum against a parliamentary inquiry law, aligning with the primary source document which mentions 47,223 signatures. It accurately describes the context, including the involvement of former human rights committee members an
Zakaj objektivnost (65): The tone is highly emotive and confrontational, using strong metaphors such as 'vojna' (war) and 'politična policija' (political police). The article frames the issue as a battle between democracy and anti-democracy, which could be seen as biased towards the referendum supporters.
Članek poroča o politični akciji, v kateri so nekdanji člani slovenske opozicije, nevladni akterji in osramočeni politiki predložili podpise za ustavni referendum, namenjen spremembi zakona o parlamentarni preiskavi. Pobuda, ki jo podpirajo mediji, predstavlja te posameznike kot nekdanje člane odbora za varstvo človekovih pravic, vendar jih kritizira kot trdno levičarske osebnosti, ki niso ustrezno podprle demokracije in človekovih pravic.
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku je uporabljen izrazito levičarski jezik, podpisniki so prikazani kot žrtve demokratičnega sistema in predlagana sprememba zakona je označena kot napad na demokracijo.
Zakaj dejstva (84): The article accurately reports the number of signatures (44,619) and the reasons for the referendum, matching the primary source. It also discusses the legal implications of the law and the concerns raised by critics. The tone is generally consistent with the primary source, though it occasionally u
Zakaj objektivnost (66): The article maintains a reasonable level of objectivity but still uses terms like 'vojna' (war) and 'antidemokracijo' (anti-democracy), which can be seen as biased towards the referendum supporters.
Članek poroča, da je bilo v slovenski parlament (Državni zbor) predloženih več kot 44.619 preverjenih podpisov za referendum o zakonodajni spremembi v zvezi s parlamentarnimi preiskavami. To presega zakonski prag 40.000 podpisov, ki je potreben za sprožitev ustavnega referenduma. Petenci trdijo, da sprememba odpravi ključno varstvo pred politično zlorabo parlamentarnih preiskav, kar omogoča večja pooblastila za ustanovitev preiskovalnih odborov. Opozarjajo, da bi sprememba lahko omogočila neoviran dostop do osebnih podatkov, komunikacij in finančnih evidenc posameznikov in njihovih družin, kar bi lahko kršilo pravice do zasebnosti.
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku se referendum prikazuje kot obrambo pred politično zlorabo in avtoritarizmom, z uporabo močnega jezika, kot je "fašizem" (fašizem), in poudarja grožnje demokraciji in posameznikovim pravicam.
Zakaj dejstva (83): The article accurately reports the number of signatures (44,619) and the arguments against the law, aligning with the primary source. It includes quotes from key figures and explains the legal implications of the proposed changes. The factual content is reliable, though some emotional language is us
Zakaj objektivnost (65): The tone is again emotionally charged, using phrases like 'vojna' (war) and 'antidemokracijo' (anti-democracy). This suggests a clear alignment with the referendum supporters and a possible bias in the narrative.
Slovenska narodna skupščina bo razpravljala o predlogu ustavnega referenduma o novem zakonu o parlamentarnih preiskavah. Pobudo, ki jo je podprlo več kot 44.000 podpisov, so predložili nekdanji člani Odbora za človekove pravice in aktivisti, ki trdijo, da predlagani zakon ogroža demokratična načela, saj omejuje sposobnost posameznikov, ki so predmet preiskave, da izpodbijajo zakonitost preiskave pred ustavnim sodiščem.
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku se referendum predstavlja kot obrambo demokracije pred "politično motiviranimi" dejanji vladajoče večine, z uporabo močnih besed, kot so "vojna med demokracijo in antidemokracijo", "avtoritarna in represivna država" in sklicevanja na Madžarsko pod Orbánom.
Zakaj dejstva (80): The article accurately reports the submission of 44,619 signatures for the referendum on parliamentary inquiry laws, matching the primary source. It includes quotes from key figures and explains the purpose of the referendum, showing alignment with the primary source. It also mentions the expected t
Zakaj objektivnost (75): The article maintains a neutral tone, presenting both sides of the debate, including concerns about the erosion of protections and the political implications. It avoids taking an overtly partisan stance.
Članek poroča, da je bilo zbranih 44.600 podpisov v podporo referendumu o parlamentarni preiskavi. Pobudo so sprožili nekdanji člani Odbora za varstvo človekovih pravic, med njimi Franco Juri, Pavel Gantar in drugi. Trdijo, da predlagani zakon spodkopava demokratična načela, saj omejuje sposobnost posameznikov, ki so predmet preiskave, da izpodbijajo zakonitost preiskave pred ustavnim sodiščem. Skupina trdi, da bi referendum predstavljal širši boj proti političnemu avtoritarizmu in eroziji demokratičnih standardov. Poudarjajo, da vprašanje presega pravno vsebino in se nanaša na ohranitev temeljnih pravic in svoboščin.
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku se referendum prikazuje kot obrambo demokracije pred avtoritarnimi nagnjenji, pri čemer se uporabljajo močni izrazi, kot so "vojna med demokracijo in antidemokracijo" ter "avtoritarna in represivna država".
Zakaj dejstva (80): This article closely mirrors the primary source by reporting the submission of 44,619 signatures for the referendum on parliamentary inquiry laws. It provides context about the proposed changes and the rationale behind the referendum, staying aligned with the primary source’s facts.
Zakaj objektivnost (75): The tone remains objective, focusing on the legal and democratic implications of the law without overtly supporting or opposing any particular party or ideology.
Članek poroča, da je bilo zbranih približno 44.619 podpisov v podporo ustavnemu referendumu o reformi parlamentarne preiskave, ki je bil zdaj predložen slovenskemu parlamentu (DZ). Pobudo so vodili nekdanji člani Odbora za človekove pravice, ustanovljenega pred 38 leti, med njimi Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak. Trdijo, da bi predlagani zakon omejil možnost posameznikov, ki so predmet preiskave, da izpodbijajo odločitev o začetku preiskave pred ustavnim sodiščem, kar bi učinkovito odpravilo njihovo pravico do sodnega pregleda. Organizatorji trdijo, da referendum presega pravno vsebino in predstavlja širši boj proti političnemu avtoritarizmu, ki je podoben situaciji na Madžarskem pod Viktorom Orbánom. Poudarjajo, da je cilj reforme zatreti civilno družbo, nevladne organizacije, opozicijo in glasove, in upajo, da bodo mobilizirali državljane proti zakonu.
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku se referendum obravnava kot boj proti političnemu avtoritarizmu in demokratični eroziji, pri čemer se uporabljajo močni izrazi, kot so "vojna med demokracijo in antidemokracijo" in "pad v avtoritarno in represivno državo".
Zakaj dejstva (80): The article accurately reports the submission of 44,619 signatures for the referendum on parliamentary inquiry laws, consistent with the primary source. It includes quotes from key figures and outlines the potential impact of the law, maintaining factual consistency.
Zakaj objektivnost (75): The tone is balanced, discussing both the legal aspects and the broader democratic implications without leaning heavily toward either side.
V Sloveniji je skupina nekdanjih članov Odbora za človekove pravice, ustanovljenega pred 38 leti, predložila peticijo z približno 44.619 podpisov za začetek ustavnega referenduma o predlagani spremembi zakona o parlamentarni preiskavi. Cilj pobude je preprečiti odstranitev "varuhov", ki potencialnim osumljencem omogočajo, da pred nadaljevanjem zahtevajo ustavni pregled legitimnosti preiskave.
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku se referendum prikazuje kot obramba demokracije pred političnim avtoritarizmom, z uporabo močnega jezika, kot je "vojna med demokracijo in antidemokracijo", in se sklicuje na zgodovinske primere, kot je Madžarska pod Orbánom.
Zakaj dejstva (80): The article reports the number of signatures (44,619) and the main arguments against the law, which align with the primary source. However, it introduces stronger rhetoric, such as calling the law an 'uvod v fašizem' (introduction to fascism), which is not explicitly stated in the primary source.
Zakaj objektivnost (60): The tone is highly polemical, using extreme language like 'fašizem' (fascism) to describe the law. This indicates a clear ideological leaning towards the referendum supporters and reduces objectivity.
Organizatorji referenduma so odložili podpis peticije, ki navaja, da je "ta zakon uvod v fašizem". Naslov kaže na močno nasprotovanje predlaganemu zakonu, za katerega aktivisti verjamejo, da bi vodil k avtoritarnemu vodenju. Članek poudarja polemiko okoli zakonodaje in naraščajočo zaskrbljenost med državljani glede njenega potencialnega vpliva na demokratične vrednote.
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku je zakon označen kot korak k fašizmu, kar pomeni veliko grožnjo demokraciji.
Zakaj dejstva (78): This article repeats much of the content from previous articles, including the number of signatures (44,619) and the arguments against the law. However, it adds new rhetorical elements, such as the claim that the law is an 'uvod v fašizem' (introduction to fascism), which is not substantiated by the
Zakaj objektivnost (58): The article continues to use strong, emotionally charged language, reinforcing the idea that the law represents a dangerous shift towards authoritarianism. This suggests a lack of balance and a clear ideological position.
V članku je obravnavan predlog za uvedbo dveh fiksnih referendumnih dni na leto in posvetovalnega referendumnega mehanizma, ki ga začnejo volivci. Pobuda, ki jo vodijo predstavniki, kot sta Dušan Keber in Katarina Rotar, predlaga, da bi te spremembe izboljšali organizacijsko učinkovitost, zmanjšali stroške in preprečili politično manipulacijo datumov referenduma. Trdijo, da bi fiksni referendumni dnevi državljane seznanili z njihovo neposredno odločitveno močjo in bi lahko povečali volilno udeležbo.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku je predlog predstavljen na uravnotežen način, pri čemer so pojasnjene potencialne koristi in razlogi za spremembe.
Zakaj dejstva (75): The article introduces a new initiative proposing two referendum days and a consultative referendum, which is not covered in the primary source. While it refers to the existing referendum movement, it diverges into a different proposal, making it less aligned with the primary source.
Zakaj objektivnost (60): The tone is advocacy-oriented, promoting the idea of reforming the referendum process, which suggests a clear ideological position rather than neutrality.
Slovenska ustavna sodišča je bila pozvana na prihodnji teden, da oceni ustavnost odločitve državnega sveta o zavrnitvi referenduma o "intervencijskem zakonu". Zakon so sprejeli konzervativni poslanci pred oblikovanjem nove vlade in je namenjen zmanjšanju delovne obremenitve, povečanju konkurenčnosti in privabljanju naložb. Medtem sindikati trdijo, da zakon spodkopava temeljna področja socialnih partnerjev, ogroža plače in pokojnine v javnem sektorju ter krši ustavne določbe o davkih in obveznih prispevkih. Več kot 47.000 državljanov je podpisalo peticijo za sprožitev referenduma, vendar je državni svet odločil proti temu. Predvideno je, da bo ustavno sodišče to odločitev pregledalo v 30 dneh.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku sta predstavljeni obe strani razprave - zagovorniki intervencijskega zakona in nasprotniki, ki jih zastopajo sindikati - z uravnoteženim poročanjem.
Zakaj dejstva (70): The article discusses the upcoming session of the Constitutional Court regarding the referendum's constitutionality but does not provide detailed information about the number of signatures or the specific content of the law. It references the primary source indirectly but lacks depth on the actual p
Zakaj objektivnost (65): The tone leans towards concern about the legitimacy of the referendum process, using terms like 'dopustnosti referenduma' and emphasizing the need for judicial oversight, which could be seen as subtly critical of the political process.
V članku se razpravlja o nizki udeležbi na referendumu julija 2026 v Ljubljani glede regulacije parkiranja, poudarjajo pa so zaskrbljenost zaradi demokratične zavezanosti in institucionalnega zaupanja. Z skoraj 94% volivcev, ki so ukrep zavrnili, je referendum propadel zaradi nezadostne udeležbe, ki ni dosegla zahtevanega praga. Avtor predlaga, da je bil časovni okvir "med poletnimi počitnicami" morda strateško izbran za zmanjšanje volilne udeležbe, kar bi lahko spodkopalo demokratične procese. Stroški organizacije referenduma so bili približno 1 milijon evrov ali približno 23 evrov na glas, kar je sprožilo vprašanja o učinkovitosti tradicionalnih metod glasovanja. Članek se sklicuje na globalne trende upadanja volilne udeležbe, pri čemer navaja podatke iz štokholmskega mednarodnega inštituta IDEA, ki navaja desetodstotni padec povprečne globalne volilne udeležbe v zadnjih petnajstih letih.
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku je nizka udeležba volivcev označena kot sistemski neuspeh demokracije, kar kaže na namerno manipulacijo s časovnimi in birokratskimi ovirami.
Zakaj dejstva (70): The article discusses the failed referendum on the parking regulation and compares it to the current situation, mentioning the low turnout and costs. However, it lacks direct reference to the primary source document about the intervention law referendum and focuses more on past events rather than th
Zakaj objektivnost (60): The tone is critical of the government and the system, using phrases like 'grezen streznitev' and 'razmetavanje davkoplačevalskega denarja,' suggesting a strong bias against the political establishment.
Skupina nekdanjih članov Odbora za varstvo človekovih pravic v Sloveniji, med njimi Franco Juri, Pavel Gantar in drugi, je začela referendum o predlagani spremembi zakona o parlamentarni preiskavi. Zbrali so več kot 44.619 podpisov od volivcev in zahtevo predložili Narodni skupščini (DZ) v torek. Predlagana sprememba bi omejila posameznike pod preiskavo, da bi izpodbijali zakonitost preiskave pred ustavnim sodiščem.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku je situacija predstavljena objektivno, pri čemer so opisane pomisleki predlagateljev glede predlaganih pravnih sprememb in postopkovnih ukrepov, ki se izvajajo.
Skupina nekdanjih članov odbora za varstvo človekovih pravic v Sloveniji, med njimi Franco Juri, Pavel Gantar in drugi, je začela referendum, da bi izpodbijala predlagane spremembe zakona o parlamentarni preiskavi. Zbrali so več kot 44.619 podpisov volivcev in upravičenih državljanov, da so zahtevo predložili Državnemu zboru. Predlagana sprememba bi omejila posameznike, ki so pod preiskavo, da zahtevajo ustavni pregled zakonitosti preiskave pred ustavnim sodiščem.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek objektivno predstavlja situacijo, pri čemer opisuje tako pobudo za referendum kot vsebino predlaganih pravnih sprememb, ne da bi očitno naklonil nobeni strani.
Slovenski parlament se je strinjal, da bo izvedel izredno zasedanje, da bi obravnaval zahtevo za ustavni referendum o sporni spremembi zakona o parlamentarnih preiskavah. Predlagani referendum bi državljanom omogočil, da glasujejo o tem, ali bodo izvedli spremembe zakona o parlamentarnih preiskavah, ki ga je 26. maja 2026 sprejel nacionalni svet. Pobudo so začeli nekdanji člani Odbora za varstvo človekovih pravic, ki so zbrali skoraj 45.000 podpisov s podporo organizacij civilne družbe in opozicijskih strank. Referendum bi potekal oktobra, uradni poziv za glasovanje pa je predviden za 1. september. Predlog je namenjen preprečiti odstranitev "varuhov" - posameznikov, ki lahko zahtevajo ustavni pregled pred začetkom preiskave - in bi omejil možnost tistih, ki so pod preiskavo, da izpodbijajo odločitev na ustavnem sodišču. Zagovorniki trdijo, da referendum predstavlja politično preobrat.
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku se referendum obravnava kot demokratični nadzor nad političnim preobremenitvijo, pri čemer se poudarja vloga civilne družbe in opozicijskih skupin pri mobilizaciji podpore.
RTV Slovenija (MMC)Državni / javniProgresivnopred 4 urami
Slovenski parlament (DZ) naj bi preučil zahtevo za ustavni referendum o spremembah zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je 26. maja 2026 odobrila Narodna skupščina. Predlagani referendum bi potekal 11. oktobra, po zbiranju več kot 44.619 podpisov volivcev in državljanov, predloženih DZ v torek. Pobudo so vodili nekdanji člani Odbora za varstvo človekovih pravic, vključno z Jure Frančićem, ki trdijo, da sprememba spodkopava možnost posameznikov, ki so predmet preiskave, da izpodbijajo veljavnost preiskave pred ustavnim sodiščem.
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku je referendum označen kot boj proti "politični samovolji", z uporabo čustvenega jezika, kot je "proti politični samovolji" (proti politični samovolji).
Slovenski parlament se je strinjal, da bo sklical izredno zasedanje, da bi obravnaval zahtevo za ustavni referendum o spremembi zakona o parlamentarnih preiskavah. Predlagani referendum bi potekal 11. oktobra, pravni okvir za glasovanje pa naj bi bil dokončan do 1. septembra. Pobudo so sprožili nekdanji člani Odbora za človekove pravice, vključno s Franco Jurjem, ki trdijo, da bi referendum preprečil odstranitev zaščitnih ukrepov, ki bi posameznikom, ki jih preiskujejo, omogočili ustavni pregled zakonitosti preiskave. Trdijo, da bi referendum preselil pravno vsebino in predstavljal "referendum proti politični samovolji". Predlog je bil v torek predložen Narodni skupščini, parlamentarni odbor za pravosodje pa bo pripravil osnutek resolucije o datumu referenduma.
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku se referendum obravnava kot pomemben demokratični ukrep proti političnim preobremenitvam, poudarjajo pa se pomen ustavnih zaščitnih ukrepov in vloga civilne družbe pri zagotavljanju odgovornosti oblasti.
★
Ohranimo novice poštene.
ObjectiveNews financirajo bralci in je brez oglasov – pristranskost vam pokažemo, ne skrijemo. Podprite neodvisno novinarstvo za 5 €/mesec.