Zdenka Jan, predsednica Združenja slovenskih družb upokojencev (ZDUS), je javno poudarila kritično dvojno krizo, s katero se soočajo starejši državljani v Sloveniji, in sicer finančno nestabilnost in neustrezen dostop do zdravstvenih storitev.
Janova pripomba je bila izrečena v nedavnem intervjuju, kjer je svojo vlogo vodje ZDUS opisala kot več kot le administrativno dolžnost, je globoka človeška odgovornost.
Jan odločno zavrača takšne napačne predstave in namesto tega opozarja na živahni in aktivni življenjski slog številnih članov ZDUS-a. Člani organizacije se ukvarjajo z široko paleto dejavnosti, vključno s športom, kulturnimi dogodki in družbenimi storitvami.
Jan se kljub pozitivnim prispevkom mnogih posameznikov vsakodnevno srečuje z zgodbami o stiski in zanemarjanju. Izrazila je globoko zaskrbljenost zaradi stiske tistih, ki so v življenju marljivo delali, vendar se v starosti ne znajdejo v osnovni varnosti ali dostojanstvenem obstoju. Te izkušnje močno obremenjujejo njeno vest, kar jo spodbuja, da odločno ukrepa, namesto da bi ostala ravnodušna.
Po mnenju Jan je sedanja kriza opredeljena z dvema nagnjenima vprašanjema: finančno negotovostjo in omejenim dostopom do zdravstvenega varstva. Skoraj 20.000 upokojencev je izgubilo osebne zdravnike, medtem ko tehnološki napredek v zdravstvenih storitvah hitro presega sposobnost številnih starejših, da sledijo. Potreba po ohranjanju tradicionalnih metod dostopa do zdravstvenih strokovnjakov, bodisi prek osebnih posvetovanj, telefonskih klicev ali celo preprostega e-poštnega komuniciranja, je nujna.
Jan je pozvala k takojšnjemu ukrepanju, da bi vsi upokojenci lahko še naprej prejemali bistveno zdravstveno oskrbo. Trdila je, da je ohranjanje tradicionalnih oblik interakcije med zdravnikom in bolnikom ključnega pomena za ohranjanje zaupanja in zagotavljanje, da nihče ne ostane za seboj pri prehodu k digitalnim rešitvam zdravstvenega varstva. Brez takih ukrepov se bo vrzel med različnimi generacijami povečala, kar bo poslabšalo obstoječe neenakosti in spodkopalo samo tkivo socialne kohezije.
Slovenija se še naprej spopada z demografskimi spremembami in spreminjajočimi se zahtevami po zdravstvenem varstvu, zato je treba dati prednost glasu upokojencev. Njihove izkušnje poudarjajo potrebo po politikah, ki priznavajo njihovo nadaljnjo vrednost in prispevek k družbi, namesto da bi jih omejevali na zgolj prejemnike pomoči.
Nujnost te naloge ni mogoče pretirano poudariti, saj blaginja današnjih upokojencev neposredno vpliva na prihodnost naroda.
★
Ohranimo novice poštene.
ObjectiveNews financirajo bralci in je brez oglasov – pristranskost vam pokažemo, ne skrijemo. Podprite neodvisno novinarstvo za 4 €/mesec.
Postani podpornik