Suša je v kmetijskem sektorju Slovenije povzročila doslej neopažene škode, saj poročajo o izgubah od 30 do 90 odstotkov ključnih pridelkov. 11. avgusta je Jože Podgoršek, vodja kmetijske in gozdarske zbornice (KGZS), potrdil, da je pridelek žit padel za 30 do 50 odstotkov, medtem ko se pričakuje, da se bo proizvodnja koruze zmanjšala za 80 do 90 odstotkov. Zgodnje sorte krompirja kažejo 30-50-odstotno zmanjšanje pridelka, srednje pozne in pozne sorte krompirja pa se soočajo z izgubo 35 do 90 odstotkov.
Posledice suše so zelo razširjene in vplivajo na skoraj vse vidike kmetijske proizvodnje, pridelovalci sadja in zelenjave, zlasti tisti, ki nimajo dostopa do namakalnih sistemov, se soočajo s težkimi izzivi.
V vinogradništvu je zaradi dolgotrajne vročine in suše prišlo do prezgodnjega padca listov, upočasnjene rasti in hitrega zorenja grozdja. To je povzročilo nižjo maso grozdja in donosa grozdja, pri čemer je KGZS ocenil, da se je proizvodnja sadja zmanjšala za 30 do 40 odstotkov, lokalno pa je dosegla 50 odstotkov.
Letošnje letove so bile zelo slabe, saj so se spomladanski sadovi solate poškodovali za 80 odstotkov, proizvodnja oljk pa naj bi upadla za 30 do 40 odstotkov, lokalna zmanjšanja pa bi dosegla 50 odstotkov.
Tudi gozdovi niso imuni na krizo, saj hrastovi drevesa kažejo znake stiske, vključno z rumenjenjem listov. Strokovnjaki opozarjajo, da se bo stanje verjetno poslabšalo, ko se bodo okužbe s korenimi hrošči intenzivirale. Kmetom svetujemo, naj upoštevajo smernice javnih kmetijskih svetovalnih služb, poudarjajo nadaljnje namakanje, kjer je to izvedljivo, in izvajajo strategije racioniranja, kjer je to potrebno. Za ublažitev prihodnjih tveganj se pozivajo k dolgoročnim sistemskim ukrepom, kot je povečanje organske snovi v tleh za zadrževanje vlage in spodbujanje trajnostnih praks, kot sta obrt in ponovno sajenje. Gospodarske posledice suše postajajo vse bolj očitne.
Medtem ko se krmne zaloge zmanjšujejo, se proizvajalci živine borijo za ohranitev velikosti črede, kar lahko moti trg mesa. Anton Medved iz Farmers. Union je opozoril, da bi se cene mesa lahko močno dvignile, če se zaloge krme izčrpajo, čeprav kmetje morda ne bodo mogli zadovoljiti povpraševanja.
V Sloveniji naraščajoči proizvodni stroški zaradi povečanih stroškov za gnojila, energijo, gorivo in delo poslabšajo finančno obremenitev kmetov, ki pogosto preostanejo, da absorbirajo ta dodatna bremena.
Kljub temu pa je prihodnost v prihodnjih tednih še vedno negotova, saj strokovnjaki opozarjajo, da se bodo učinki suše verjetno nadaljevali do jeseni. Ker se kmetijska skupnost spoprijema z neposrednimi posledicami, je potreba po prilagodljivih strategijah in političnih posegih vse močnejša. Kmetje so pozvani, da skrbno spremljajo svoja polja in ustrezno prilagajajo svoje prakse, potrošnike pa spodbujajo, da podpirajo lokalne proizvajalce, da bi zagotovili trajnost kmetijskega sektorja Slovenije. Pred nami je ogromen izziv, toda potreba po odpornosti in inovacijah ni bila nikoli večja.
★
Ohranimo novice poštene.
ObjectiveNews financirajo bralci in je brez oglasov – pristranskost vam pokažemo, ne skrijemo. Podprite neodvisno novinarstvo za 4 €/mesec.
Postani podpornik
Slovenia
