Robert Golob, vodja gibanja za svobodo in nekdanji premier, je komentiral pad Slovenije na lestvici konkurenčnosti IMD in izjavo nove vlade. Poudaril je razlikovanje med konkretnimi podatki in odgovori na ankete.
Junija 2026 je bila Slovenija uvrščena na 49. mesto na svetovnem indeksu konkurenčnosti Mednarodnega inštituta za razvoj upravljanja (IMD). To pomeni upad za tri položaje v primerjavi s prejšnjim letom, s čimer je Slovenija uvrščena v skupino držav z srednje visoko konkurenčnostjo. Kljub temu padcu ostaja Slovenija relativno stabilna v širšem evropskem kontekstu, saj je večina drugih držav članic Evropske unije (EU) prav tako doživljala upad na svojih lestvici. Država še naprej dobro deluje na področjih, kot so mednarodna trgovina, infrastruktura, varnost, nizka dohodkovna neenakost in kakovost človeškega kapitala, ki ostajajo ključni dejavniki za prihodnjo gospodarsko rast.
Razvrstitev IMD ocenjuje sposobnost države, da ustvari in vzdržuje okolje, ki spodbuja konkurenčnost podjetij in dolgoročno blaginjo za njene državljane. Temelji na 262 kazalnikih, ki združujejo statistične podatke in ocene voditeljev mikro, malih, srednjih in velikih podjetij. Ti kazalniki ocenjujejo konkurenčnost skozi štiri glavne stebre: gospodarski uspeh, učinkovitost vlade, učinkovitost poslovanja in infrastrukturo.
Po mnenju Irene Meterc, vodje podjetniškega sektorja pri SPIRIT Slovenija, je razumevanje konkurenčnega položaja države v časih intenzivne svetovne konkurence za naložbe, talente in razvojne projekte bistvenega pomena. Poudarila je, da nacionalna konkurenčnost ni samoumevna, temveč je rezultat odločitev, sprejetih danes, in zmožnost hitrega odzivanja na ugotovitve iz takšnih raziskav.
Rezultati študije IMD 2026 poudarjajo, da je nacionalna konkurenčnost vse bolj odvisna od močnih institucij, učinkovitega državnega upravljanja in sposobnosti prilagajanja negotovemu mednarodnemu okolju.
Slovenija je na 49. mestu od 70 držav. Podobno kot večina držav EU je tudi Slovenija poslabšala svoj položaj za tri mesta. To upadanje predvsem odraža nižjo oceno v zvezi z učinkovitostjo vlade in gospodarskim uspehom.
Slovenija je v obdobju 2014-2020 dosegla povprečno stopnjo rasti v povprečju 0,1% na leto, medtem ko je Slovenija v obdobju 2015-2020 dosegla povprečno stopnjo rasti v povprečju 0,1% na leto.
Sonja Uršič iz Inštituta za ekonomske raziskave (IER), ki je izvedel študijo v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani in ga podpira SPIRIT, je opozorila, da je ključno sporočilo letošnjega poročila IMD, da je gospodarski uspeh močno odvisen od trdnih institucij in sposobnosti obvladovanja negotovosti in šokov.
Singapur, Hong Kong in Švica so na vrhu lestvice, obdržali so svoja najvišja mesta v vladni učinkovitosti. Singapur je napredoval na več frontah, zlasti v poslovni učinkovitosti, medtem ko Hong Kong izstopa v vseh štirih kategorijah.
Med državami EU na šestih in devetih mestih zasedajo Danska, Irska, Nizozemska in Švedska. Petnajst držav EU je opazilo upad na svojih lestvici, pri čemer sta Litva in Romunija doživela najbolj pomembne padce. Združene države so se povzdignile na deseto mesto, ki jim je pomagal izboljšani občutek vodje, medtem ko je Kitajska povzpela na dvanajsto mesto. Pet držav EU je ohranilo svoje uvrstitev, vključno s Hrvaško na 53. mestu. Sedem držav EU je izboljšalo svoje uvrstitev, Poljska pa se je dvignila za enajst mest na 41. mesto.
Razvrstitev IMD ocenjuje zmožnost države, da vzdržuje okolje, ki podpira konkurenčnost podjetij. Sestavni indeks temelji na 262 kazalnikih v štirih stebrih: ekonomski uspeh, učinkovitost vlade, učinkovitost poslovanja in infrastruktura. Približno dve tretjini kazalnikov so statistični, tretjina pa izhaja iz raziskav vodilnih voditeljev.
V stebru gospodarskega uspeha je Slovenija padla za pet mest na 42. mesto. To je posledica padca podkategorije domače ekonomije na 56. mesto zaradi upočasnjene gospodarske rasti in šibkejšega odpornosti na cikle.
Uršič je poudaril, da je Slovenija pridobila dva mesta v mednarodni trgovini in se preselila na osmo mesto - zgodovinsko konkurenčno območje. Vendar pa je v podkategoriji tujih naložb Slovenija ohranila 58. mesto.
Uradni viri, na katerih temelji poročanje. Preberite jih neposredno in se izognite uokvirjanju.
Predsednik vlade Janez Janša se bo skupaj z ukrajinskega predsednika Volodymyrjem Zelenskim udeležil srečanja Evropskega sveta v Bruslju, na katerem bodo razpravljali o nadaljnji podpori Ukrajini.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljene dejanske informacije brez očitno pristranskega jezika ali poudarka.
Zakaj te ocene (Dejstva 95 · Objektivnost 88): Highly accurate with detailed analysis from GZS. Maintains a balanced perspective while presenting the facts clearly.
Predsednik vlade Janez Janša je med srečanjem voditeljev EU v Bruslju komentiral zmanjšanje konkurenčnosti Slovenije po lestvici švicarskega inštituta IMD.
Ocena pristranskosti (Desno): V članku so predstavljene pripombe predsednika vlade Janeza Janše, ki poudarjajo potrebo po krepitvi gospodarske konkurenčnosti Slovenije, kar je v skladu z njegovo politično agendo.
Zakaj te ocene (Dejstva 95 · Objektivnost 85): Accurate reporting of the drop in Slovenia's competitiveness ranking and Janša's comments. Some minor omissions but overall faithful to the primary source.
Slovenija je v letošnji lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD med 70 državami padla za tri mesta na 49. mesto. Največji padec je bil zabeležen v vladni učinkovitosti, kjer je Slovenija padla za sedem mest na 55. mesto. Bolj slabe ocene so bile prejete v poslovni zakonodaji, upravljanju državnih podjetij, zaposlovanju tujcev in javnih financah. Raziskava tudi ugotavlja slabše dojemanje učinkovitosti pravne države in stabilnosti institucionalnega okolja. Na javne finance je vplival predvsem povečanje proračunskega primanjkljaja.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljeni dejanski podatki iz poročila IMD brez očitno pristranskega jezika ali selektivnega pridobivanja virov.
Zakaj te ocene (Dejstva 95 · Objektivnost 85): Highly factual with specific details about Slovenia's drop in ranking and reasons like government efficiency. Slightly less objective due to emphasis on infrastructure as a strength.
Slovenija se je v lestvici konkurenčnosti Mednarodnega inštituta za razvoj upravljanja (IMD) še bolj spustila in je zdaj na 49. mestu od 70 držav, kar je najnižje od leta 2015. vodja slovenske gospodarske zbornice Vesna Nahtigal poudarja potrebo po sporazumu o razvoju, stabilnem poslovnem okolju in hitrem izvajanju sistemskih ukrepov za izboljšanje privlačnosti Slovenije za vlagatelje.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja dejstva o padcu indeksa konkurenčnosti Slovenije in vključuje neposredne citate iz uradnega vira (Vesna Nahtigal, vodja slovenske gospodarske zbornice).
Zakaj te ocene (Dejstva 93 · Objektivnost 85): Well-researched report with comprehensive data and expert commentary. Maintains neutrality throughout.
Hong Kong se je po podatkih Mednarodnega inštituta za razvoj upravljanja (IMD) povzpel na drugo mesto v lestvici svetovne konkurenčnosti 2026. To je najvišje mesto v Hongkongu od leta 2019 in sledi trem zaporednim letom izboljšanja. Vlada HKSAR je pozdravila poročilo in poudarila trajno vzpenjajočo pot Hongkonga. V poročilu je Hong Kong na drugem mestu po "koristnosti vlade" in tretjem po "koristnosti poslovanja", medtem ko sta "infrastruktura" in "ekonomska uspešnost" na osmem in enajstem mestu.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja dejanske informacije, ki temeljijo na uradnem poročilu Mednarodnega inštituta za razvoj upravljanja (IMD), brez očitnega ideološkega okvirja, obremenjenega jezika ali selektivnega pridobivanja virov.
Zakaj te ocene (Dejstva 92 · Objektivnost 90): Very factual with specific rankings and historical context. Highly objective with neutral reporting of the data and comparisons.
Slovenija je padla za tri mesta na lestvici svetovnega konkurenčnega položaja IMD 2026, zdaj pa je na 49. mestu od 70 držav. Spodatek je predvsem posledica nižjih rezultatov v učinkovitosti vlade in gospodarskih uspehih. Slovenija je na 42. mestu po gospodarskih uspehih, 55. mestu po učinkovitosti vlade, 56. mestu po poslovni učinkovitosti in 38. mestu po infrastrukturi, kjer kaže na izboljšanje. Kljub padcu ostaja Slovenija v Evropi razmeroma stabilna, saj je večina držav EU prav tako zaznamovala upade. V poročilu je poudarjena potreba po dolgoročnih izboljšavah produktivnosti, institucionalne učinkovitosti, inovacij in gospodarske uspešnosti.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljeni dejanski podatki iz poročila o konkurenčnosti na svetovnem trgu, ki ga je pripravilo podjetje IMD, brez očitnega pristranskosti ali selektivnega pridobivanja virov.
Zakaj te ocene (Dejstva 92 · Objektivnost 82): Accurate and thorough coverage with direct quotes from Janša. Slight bias detectable in the framing of the issue.
Predsednik vlade Janez Janša je komentiral pad Slovenije na lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD in dejal, da bo za izboljšanje gospodarske konkurenčnosti države potrebno veliko truda.
Ocena pristranskosti (Desno): V članku so predstavljene pripombe predsednika vlade Janše, ki poudarjajo potrebo po izboljšanju konkurenčnosti Slovenije, kar je v skladu z agendo njegove vlade.
Zakaj te ocene (Dejstva 92 · Objektivnost 80): Reliable coverage of the event with direct quotes from Janša. Slightly less detailed than others but still factually sound.
Slovenija je padla za tri mesta na lestvici konkurenčnosti IMD, zdaj pa se nahaja na 49. mestu od 70 držav.
Ocena pristranskosti (Desno): V članku so neposredno predstavljene pripombe predsednika vlade Janeza Janše, ki poudarja njegovo zaskrbljenost zaradi gospodarske konkurenčnosti Slovenije in pomanjkanja osredotočenosti na to vprašanje v Evropskem svetu.
Zakaj te ocene (Dejstva 90 · Objektivnost 80): Reliable reporting with good contextual information. Slightly more emotive language but remains mostly factual.
Predsednik vlade Janez Janša je komentiral pad Slovenije na lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD in dejal, da bo za izboljšanje gospodarske konkurenčnosti države potrebno veliko truda.
Ocena pristranskosti (Desno): V članku so predstavljene pripombe predsednika vlade Janše o zmanjšanju konkurenčnosti Slovenije, pri čemer je poudaril, da ima Slovenija še veliko dela za izboljšanje gospodarstva.
Zakaj te ocene (Dejstva 90 · Objektivnost 78): Correctly reports the main facts but has some structural issues and missing details compared to the primary source.
Robert Golob, vodja gibanja za svobodo in nekdanji premier, je komentiral pad Slovenije na lestvici konkurenčnosti IMD in izjavo nove vlade. Poudaril je razlikovanje med konkretnimi podatki in odgovori na ankete.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja dejanske informacije o položaju Slovenije v indeksu konkurenčnosti IMD in vključuje citate Roberta Goloba brez očitno pristranskega jezika ali oblikovanja.
Zakaj te ocene (Dejstva 90 · Objektivnost 75): Factual but includes political commentary from Golob. Less objective due to clear political stance and reference to previous government policies.
Slovenija je padla za tri mesta v najnovejši lestvici globalne konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD, ki je zdaj na 49. mestu od 70 držav.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljene dejanske informacije o padcu slovenskega položaja na lestvici globalne konkurenčnosti, ne da bi se očitno naklonjena kateri koli politični strani.
Zakaj te ocene (Dejstva 85 · Objektivnost 80): The article provides specific details about Slovenia's drop in rankings, mentions the IMD institute, and includes quotes from experts. It cites sources and explains methodology. However, some interpretation of the report's implications may go beyond direct statements.
Predsednik vlade Janez Janša je izrazil razočaranje nad padcem Slovenije na lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD in dejal, da se država sooča z velikimi izzivi pri izboljšanju svoje gospodarske konkurenčnosti.
Ocena pristranskosti (Desno): Članek predstavlja stališče predsednika vlade Janše brez nasprotnih ali alternativnih stališč, poudarja njegove pomisleke glede gospodarske konkurenčnosti Slovenije in jih obravnava kot kritična vprašanja, ki zahtevajo takojšnjo pozornost, kar je v skladu z desničarskim poudarkom na nacionalnem gospodarskem
Zakaj te ocene (Dejstva 85 · Objektivnost 75): Contains accurate information but lacks depth and has some incomplete sections. The tone is slightly more opinionated.
Slovenija je v svetovnem lestvici konkurenčnosti IMD za leto 2026 uvrščena na 49. mesto, kar je padlo za tri mesta v primerjavi z lanskim letom. Vendar pa ostaja razmeroma stabilna v širšem evropskem kontekstu, saj je večina držav EU tudi zaznamovala upad. Slovenija še naprej dobro deluje na področjih, kot so mednarodna trgovina, infrastruktura, varnost, nizka dohodkovna neenakost in kakovost človeškega kapitala.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljeni dejanski podatki iz lestvice IMD brez očitno pozitivnih ali negativnih komentarjev.
Zakaj te ocene (Dejstva 80 · Objektivnost 90): This article presents Slovenia's 49th position on the IMD 2026 competitiveness ranking accurately and includes relevant contextual details about its performance relative to other European countries. It avoids overt bias and maintains a neutral tone while discussing both strengths and areas needing i
Švicarsko poročilo navaja, da se je Slovenija v času mandata predsednika vlade Janeza Janše znatno zmanjšala v globalni konkurenčnosti, pri čemer je najbolj opazen padec v učinkovitosti vlade.
Ocena pristranskosti (Levo): V članku je poudarjen upad vladne učinkovitosti pod predsednikom vlade Janezom Janšom, ki je povezan z desničarsko slovensko demokratično stranko.
Zakaj te ocene (Dejstva 80 · Objektivnost 70): Provides correct basic facts but lacks contextual details and has a more interpretive tone rather than objective reporting.
V članku je obravnavana Slovenija, ki je padla na 49. mesto na lestvici svetovnega konkurenčnega položaja IMD, pri čemer so navedeni dejavniki, kot so institucionalna moč, prilagodljivost in odpornost.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljene dejanske informacije o položaju Slovenije v svetovnem razvrstitvi konkurenčnosti IMD, ne da bi se očitno naklonjena kateri koli politični strani.
Zakaj te ocene (Dejstva 75 · Objektivnost 85): The article provides detailed information about Slovenia's ranking on the IMD competitiveness index, citing specific details such as the drop to 49th place and mentions of other countries' rankings. However, some specifics like the exact reasons for Slovenia's decline are not clearly supported by ot
Predsednik vlade Janez Janša je komentiral pad Slovenije na lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD in dejal, da bo za krepitev gospodarske konkurenčnosti Slovenije potrebno veliko truda.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljene pripombe predsednika vlade Janše brez očitno pristranskega jezika ali selektivnega pridobivanja virov.V članku so nevtralno predstavljena njegova stališča o gospodarskih izzivih Slovenije in osredotočenosti zasedanja Evropskega sveta, brez poudarjanja ene politične perspektive nad drugo.
Zakaj te ocene (Dejstva 75 · Objektivnost 60): The article accurately reports Slovenia's drop in the IMD ranking but includes some subjective commentary from Janša about the EU agenda being too focused on war. It cites the ranking details correctly but leans into political interpretation.
Slovenija je padla na 49. mesto na lestvici konkurenčnosti Mednarodnega inštituta za razvoj upravljanja (IMD). V članku so navedeni zgodovinski podatki, ki kažejo, da je bila najvišja uvrstitev Slovenije 32. leta 2009 in najnižja 52. leta 2005. V zadnjih letih je bil najboljši rezultat Slovenije 38. leta 2022.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljene dejanske lestvice brez očitno pristranskega jezika, okvirja ali poudarka.
V članku se razpravlja o prihajajoči slovesnosti državne skupščine na dan državnosti, kjer se bo prvič udeležil Robert Golob, vodja gibanja za svobodo. Pred tem je bila glavna udeleženka Urška Klakočar Zupančič, nekdanja predsednica narodne skupščine, vendar se je njen odnos z Golobom poslabšal, odkar je predstavil svojega novega partnerja Tinoja Gaberja. Klakočar Zupančič je leta 2023 odstopila s položaja namestnice vodje stranke, saj se je osredotočila na vodenje narodne skupščine.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljene obe perspektivi - kritika Klaokočarja Zupančiča nad odsotnostjo Golob in pojasnila njegovega kabineta - brez očitnega naklonjenosti nobeni strani.
Slovenija se je v razvrstitvi konkurenčnosti IMD še bolj spustila s 38. na 49. mesto med 70 državami med letoma 2022 in 2026. Pomanjkanje je posledica poslabšanja gospodarskih pogojev, vključno z neučinkovitostjo državnega upravljanja, neugodnim poslovnim okoljem, prekomerno regulacijo in upravnimi bremenami za podjetja. Trgovinska zbornica Slovenije poudarja strukturne izzive, kot so nepredvidljivi gospodarski pogoji, povezani z energetskimi tveganji, nezadostna rast produktivnosti, neučinkovito zagotavljanje javnih storitev in visoki upravni stroški za podjetja.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja dejansko oceno upadajočega položaja Slovenije v indeksu konkurenčnosti IMD, pri čemer navaja posebne podatke in mnenja strokovnjakov iz trgovinske zbornice Slovenije.
Slovenija je padla na 49. mesto od 70 držav na indeksu konkurenčnosti, ki ga je objavil švicarski inštitut IMD, po podatkih slovenske gospodarske zbornice (TZS). To upadanje odraža stalne izzive, kot so nepredvidljivo poslovno okolje, povezano z energetskimi tveganji, nizka rast produktivnosti, neučinkovite javne storitve in prekomerno upravno breme za podjetja. Ta padec je v glavnem posledica preteklih gospodarskih politik, ki so privedle do kopičenja finančnih in upravnih bremen za gospodarstvo.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja kritično oceno gospodarske uspešnosti Slovenije in preteklih politik, vendar ne kaže očitno pristranskega jezika ali enostranskega pridobivanja virov.
ObjectiveNews financirajo bralci in je brez oglasov – pristranskost vam pokažemo, ne skrijemo. Podprite neodvisno novinarstvo za 5 €/mesec.
Postani podpornik
Slovenia