ECB sprejela odločitev o obrestnih merah, opozarjajo na tveganje za gospodarstvo

Evropska centralna banka je obdržala ključne obrestne mere v četrtek nespremenjene, kar je v skladu s tržnimi pričakovanji po dveh zaporednih dvigih prejšnjega leta. 90 odstotkov. Ta prekinitev sledi povečanjem, ki sta bila izvedena junija in septembra. Medtem ko je bila odločitev o denarni politiki pričakovana, je srečanje zasenčilo napoved, da namerava predsednica Christine Lagarde 7. februarja 2027 odstopiti s svojega položaja. Ta odhod prihaja skoraj devet mesecev pred iztekom njenega sedemletnega mandata, ki naj bi se končal konec oktobra.

Lagarde je dejala, da čuti potrebo po izražanju mnenj, ki presegajo področje monetarne politike in da ne more ostati nevtralna v času, ko je resnica poškodovana. Njena nenadna odstopitev je sprožila intenziven proces za obnovo vodstva centralne banke euroobmočja. Kljub kadrovski preoblikovanju je ECB poudarila, da je še vedno dobro pozicionirana za obvladovanje trenutne visoke negotovosti. Odbor je izrazil zaupanje, da bodo ukrepi denarne politike srednjeročno stabilizirali inflacijo na ciljni ravni. Glavni dejavnik nedavnega cenovnega pritiska je porast stroškov energije. 8 odstotkov v septembru, kar je najvišja raven v treh letih.

Ta porast je bil v veliki meri posledica dražjih goriv, vključno z bencinom in dizelsko gorivo, ki so dosegli rekordne ravni delno zaradi višjih marž rafiniranja. Tudi cene plina so se nedavno zvišale. Cene energije so se zvišale hitreje, kot je bilo navedeno v projekcijah osnovnega scenarija, objavljenih septembra. Posledično bo skupna inflacija v prihodnjih četrtletjih verjetno ostala bistveno nad 2-odstotnim ciljem. Čeprav je ta številka daleč od srednjeročnega cilja ECB, je v zadnjih mesecih ostala relativno stabilna. Upravni svet je ugotovil, da plače še niso pokazale pomembnega odziva na te spremembe.

Vendar pa so uradniki opozorili, da se polni učinki energetskega šoka še niso uresničili. Močnejši in daljši energetski šok, skupaj z posrednimi in sekundarnimi učinki, bo verjetno povečal inflacijo, hkrati pa upočasnil gospodarsko rast. Stroški življenja bodo višji, rast pa nižja, je ocenil svet. Pogoji financiranja so se po prejšnjem srečanju v septembru zaostrili. Te strožje pogoje naj bi vplivale tako na inflacijo kot na gospodarsko dejavnost. Zmanjšanje cen se obravnava kot nujen protiutež inflacijskim pritiskom, ki ga povzročajo stroški energije.

ECB pričakuje, da se bo inflacija vrnila na ciljno raven, ko se bodo cene energije znižale, skupaj z vplivom višjih obrestnih mer. Geopolitično ozadje prispeva k nestanovitnosti na energetskih trgih. Vojne v Iranu in Ukrajini so še dodatno otežile situacijo, saj so povečale stroške energije. Poleg tega je vse več zaskrbljenosti glede francoskega državnega dolga. Rizikovna premija, povezana s francoskimi obveznicami, je dosegla raven, ki je ni bila videna od leta 2011, kar je centralni banki dodalo še eno plast napetosti. Ta fiskalni stres v Franciji predstavlja nov element skrbi za oblikovalce politik, ki že obvladujejo inflacijsko grožnjo.

ECB je septembra zvišala obrestne mere za četrt odstotne točke. Takrat je ocenil, da bo inflacija zaradi cen energije še dolgo ostala nad 2-odstotnim ciljem. Sedanja odločitev o ohranitvi obrestnih mer odraža ravnovesje med potrebo po omejevanju inflacije in željo po preprečevanju nepotrebnega zaviranja gospodarske rasti. Trgi niso pričakovali spremembe obrestnih mer, banka pa je ravnala v skladu s temi pričakovanji. Lagarde je v svojem mandatu obvladovala zapletene globalne izzive, vključno z posledicami pandemije in poznejšimi motnjami oskrbovalne verige.

Njena odločitev, da bo predčasno odšla, je presenetila mnoge opazovalce, saj je imela še precej časa v svojem mandatu. Objava je bila objavljena kmalu pred objavo odločitve o obrestnih merah, kar je prevladovalo v medijih in preusmerilo pozornost stran od tehničnih vidikov posodobitve denarne politike. Naslednji načrtovani pregled obrestnih mer je predviden za sredino decembra. Do takrat bo ECB še naprej spremljala prihajajoče podatke o inflaciji, rasti plač in gospodarski dejavnosti. Svet je ponovil svojo zavezanost stabilnosti cen, ki jo je opredelil kot stopnjo inflacije 2% v srednjeročnem obdobju.

Vse odločitve temeljijo na prihodnjem pogledu, pri čemer se upoštevajo vsi razpoložljivi podatki. Razhajanje med svetom glede hitrosti prihodnjih ukrepov ostaja tema razprav med analitiki. Nekatere članice podpirajo bolj agresiven pristop k boju proti inflaciji, druge pa prednostno dajejo podporo gospodarski odpornosti. Končna izjava je izrazila soglasje o ohranitvi zaenkrat stabilnih obrestnih mer, pri čemer je priznala s tem povezane kompromise. Zaostritev pogojev financiranja se obravnava kot orodje, ki pomaga ohladiti povpraševanje in s tem zmanjšati pritisk na cene. Cene energije so se zvišale bolj močno, kot je bilo predvideno v osnovnem scenariju.

To odstopanje kaže, da lahko inflacijski impulz traja dlje, kot je bilo prvotno modelirano. ECB je opozorila, da so cene bencina in dizelskega goriva septembra dosegle nove rekordne vrednosti. V tej eskalaciji je igrala vlogo komponenta marže rafiniranja. Posledica tega je, da je pot nazaj do 2-odstotnega cilja lahko grbava. Centralna banka je še naprej pozorna na sekundarne učinke, kot so delavci, ki zahtevajo višje plače kot odziv na višje življenjske stroške. Do zdaj se rast plač ni dramatično pospešila, kar je nekakšno olajšanje za oblikovalce politik. Z odstopom Lagarde je v institucijo vstopil element političnega prehoda.

Iskanje naslednika se bo začelo takoj in bo vključevalo posvetovanje z nacionalnimi vladami in Evropskim parlamentom. Izid tega procesa bo v bližnji prihodnosti določil smer vodstva ECB. Za zdaj ostaja institucionalni okvir nedotaknjen in banka nadaljuje svoj mandat zagotavljanja cenovne stabilnosti v euroobmočju. Kombinacija visoke inflacije in upočasnjevanja rasti predstavlja zahtevno okolje za oblikovalce denarne politike. Morajo delovati dovolj odločno, da utrdijo inflacijska pričakovanja, ne da bi povzročili nepotrebno škodo gospodarstvu.