Marija Gruškovnjak, Prekmurka, ki živi na Koroškem, v intervjuju za Demokracijo: “Največji izziv za prihodnost koroških Slovencev je slovenski pogovorni jezik v družinah«

Marija Gruškovnjak, Prekmurka, ki že desetletja živi na avstrijski strani Karintije, je Demokraciji povedala, da je največji izziv, s katerim se srečujejo karintski Slovenci, uporaba slovenskega jezika v družinah.

Opisala je, kako je to območje, ki se nahaja ob levi strani reke Mur, imelo ključno vlogo pri ohranjanju slovenske kulture. Citirala je poezijo očeta in folklorista Jožeja Klekla, katerega verzi slavijo lepoto Slovenske Krajine in njeno globoko povezavo s slovensko identiteto. Pripovedovala je o svojih zgodnjih izkušnjah z večjezičnostjo v Slovenski Krajini, pri čemer je opozorila, da je bila nekoč uradni jezik prekmurščina, medtem ko se je v šolah uporabljal standardni slovenski jezik.

Na vprašanje, ali se je kdaj spraševala, kaj bi se lahko zgodilo, če bi ostala v Sloveniji, je Gruškovnjak odgovorila, da nikoli ni razmislila o tem vprašanju.

Po njenem mnenju je glavna razlika v tem, da je treba v Karintiji ponovno potrditi svojo zavezanost slovenski identiteti, kar pa v Sloveniji ni potrebno.

Gruškovnjakova razmišljanja poudarjajo nenehen boj za ohranitev kulturne kontinuitete med karintskimi Slovenci. Medtem ko mnogi v Sloveniji svojo nacionalno identiteto jemljejo za samoumevno, se tisti, ki živijo zunaj države, soočajo s stalnimi odločitvami o ohranjanju svojih jezikovnih in kulturnih korenin.