Maribor pred prvo obravnavo proračuna za leto 2027 in o novem zadolževanju

Mestni svet Maribora se pripravlja na eno najpomembnejših zasedanj v letošnjem letu, ki bo potekalo v četrtek, 18. junija 2026. to bo 36. redno zasedanje mestnega sveta Maribora, ki bo potekalo v dvorani generala Rudolfa Maistra. Dnevni red vključuje 36 točk, kar kaže, da bodo razprave obsežne in intenzivne. Medtem ko se bodo člani sveta pogovarjali o različnih temah, od prostorskega načrtovanja do delovanja kulturnih ustanov, se bo javna in politična pozornost osredotočila predvsem na finančne vidike prihodnosti mesta.

V središču teh razprav je prvi pregled proračuna za prihodnje leto 2027 in predlog za nova posojila občine.

Predlagani dokument, ki opisuje finančno usmeritev mesta, je osnutek sklepa o proračunu občine Maribor za leto 2027. župan Aleksander Saša Arsenovič poudarja pomen zgodnjega sprejetja proračuna kot znaka odgovornosti do mesta. Trdi, da sprejetje proračuna zdaj omogoča potencialno ponovno uravnoteženje v januarju, če bi ga naslednji župan ali isti ugotovil za potrebno. Nasprotno, če proračun ne bi bil sprejet, bi mesto ostalo v položaju, v katerem ne bi moglo nadaljevati z javnimi razpisi ali drugimi dejavnostmi do pomladi, kar bi lahko škodovalo tekočim projektom.

Po besedah Alenk Tovornik iz Urada za finance in proračun občinske uprave Maribora dokument obsega 691 strani in vključuje več kot 2.300 vnosov in 3.300 polj z obrazložitvami.

Predlagani proračun za leto 2027 znaša 233.238.635 EUR, kar je za 36 milijonov EUR manj od odobrenega proračuna za tekoče leto po zadnjem ponovnem uravnoteženju. Prihodki so predvideni v višini 206,2 milijona EUR, vključno s 77,7 milijona EUR iz dohodkovnega davka, 1,3 milijona EUR za razvojno ravnovesje med občinami in 9,3 milijona EUR za pravne obveznosti, na podlagi povprečja 835 EUR iz prejšnjega leta. Na strani odhodkov tradicionalni odhodki znašajo 222,4 milijona EUR, povračila dolga pa so ocenjena na 10,8 milijona EUR.

Kljub nižjemu skupnemu znesku so naložbe še vedno visoke. Investicijski prenosi in naložbe znašajo 80,6 milijona EUR, kar predstavlja 35% celotnega proračuna, medtem ko je 141,8 milijona EUR (61%) namenjenih tekočim operacijam. Člani Sveta bodo v točki 6 odločili tudi, ali bodo odobrili sporazum o sklenitvi posojilnih sporazumov (GMS-947), ki omogoča največje možno izposojanje 25 milijonov EUR od bank. Vendar pa naj bi neto izposojanje po odštevanju glavnice znašalo približno 14 milijonov EUR. Poleg tega se je občina odločila za fiksno obrestno mero za nova posojila, kar se zdi strateška poteza glede na naraščajoče obrestne mere EURIBOR.

Župan Arsenovič je poudaril pomembno finančno uspeh, dosežen v projektu, povezanem s centrom Rotovž, kjer je mesto zagotovilo 20 milijonov evrov državnega sofinanciranja, kar bistveno zmanjša proračunsko breme.

V drugem delu zasedanja je mestni svet glasoval o zamenjavi štirih predstavnikov občine Maribor v nadzornem odboru javnega holdinga Maribor.

Nekateri člani nadzornega sveta naj bi zagovarjali objavo javnega razpisa za direktorja javnega holdinga Maribor, drugi pa naj bi bili nagnjeni k neposrednemu podaljšanju mandata sedanjega direktorja.

Javni razpis za direktorja holdinga je bil danes objavljen v časopisu Večer, zainteresirani kandidati pa se lahko prijavijo do 17. avgusta.

Aljaž Bratina iz seznama Arsenovič za Maribor je navedel, da je nadzorni svet javne holdinške družbe Maribor neučinkovit, čeprav predlagana odstranitev ne predstavlja strokovne ocene kvalifikacij ali osebnih značilnosti članov odbora, temveč se nanaša na odločitev ustanovitelja glede sestave njihovih predstavnikov v nadzornem organu, kar je izključna pravica predstavnika kapitala ali ustanovitelja.

Igor Jurišič iz Stranke mladih Zeleni Evrope je nasprotoval skupnemu premisleku o odstavitvi štirih članov nadzornega sveta javnega holdinga Maribor in opozoril na vprašanja glede zakonitosti postopka. Od predlagateljev je zahteval posebne dokaze o domnevnih notranjih sporih v nadzornem svetu, domnevnih bremenih za strokovne storitve in sklicevanjih na evropske direktive o spolnih kvotah. Prav tako je poudaril nelogično naravo predloga in opozoril, da je bil eden od posameznikov, ki so ga predlagali za odstranitev, David Kastelic, predviden tudi za ponovno imenovanje v nadzorni svet.

Vladimira Cokoja iz demokratske stranke je dejala, da je predlog po njenem mnenju čisto politična odločitev, ki ima malo zveze s strokovnostjo in odgovornostjo članov nadzornega sveta. "Razlogi, navedeni v dokumentih članov sveta - notranje spore, neučinkovitost nadzornega sveta in neizpolnjevanje ženske kvote v skladu z direktivami EU - so zelo splošni.