Levičarski medij razjarjen zaradi predvajanja filma Naša kri: Eksodus 1945 v šolah

Levo usmerjeni mediji so izrazili ogorčenje nad načrtovanim prikazom zgodovinskega filma Naša kri: Izhod 1945 v osnovnih šolah, ki naj bi izzval ustaljene partijske pripovedi o slovenski preteklosti.

Film, Eksodus 1945: Naša kri, raziskuje zapleteno poglavje slovenske zgodovine, izhod etničnih manjšin, zlasti Italijanov in Nemcev, iz države po drugi svetovni vojni. Zagovorniki trdijo, da ponuja bolj celovit pogled na preteklost naroda, ki se razlikuje od tradicionalnih, državno odobrenih interpretacij, ki so prevladovale v izobraževanju od konca druge svetovne vojne.

Kritiki, predvsem Nedeljski dnevnik, so izrazili zaskrbljenost glede vsebine in namena filma. Obtožujejo studio, da promovira pristransko, ideološko usmerjeno pripoved, ki krepi katoliško doktrino in se ujema z levičarsko politično agendo. Časopis trdi, da film ni nevtralen ali zgodovinsko točen, temveč kaže, da služi kot del stalnega ideološkega projekta za ohranjanje stranične različice zgodovine. Ta kritika odmeva širše obtožbe proti slovenski levici, za katero nekateri trdijo, da še naprej podpira mitološko podobo partizanskega upora med drugo svetovno vojno kot edino sprejemljivo razlago nacionalne zgodovine.

V odgovoru je Studio Siposh pojasnil, da je njihova pobuda zgolj informacijska ponudba šolam, ki jim omogočajo dostop do filma brezplačno. Studio trdi, da film ne poskuša vsiljevati ideologije, temveč zagotavlja alternativno perspektivo, ki lahko obogati razprave v razredu. Poudarjajo, da so film v celoti financirali zasebni donatorji znotraj in zunaj Slovenije in da ni prejel nobenega javnega financiranja. Poleg tega trdijo, da film predstavlja posamezne človeške zgodbe, ne pa zagovarjanje določenega političnega stališča.

Žiga Turk, znani zgodovinar, je komentiral zadevo in dejal, da je namen takih člankov zaščititi vrednote Nacionalne organizacije slovenske mladine (NOB). Njegove pripombe kažejo na globljo zaskrbljenost zaradi vpliva zunanjih pripovedi na izobraževalno vsebino in ohranjanje nacionalne identitete.

Z intenzivnostjo razprave bo izid tega polemika verjetno oblikoval prihodnje razprave o tem, kako se uči zgodovino in kdo jo lahko opredeli v šolah v Sloveniji.