Slovenija pridela le tretjino potrebne zelenjave, kmetje opozarjajo na prenizke odkupne cene

Slovenija proizvaja le tretjino porabljene zelenjave, kmetje pa opozarjajo na nizke nakupne cene. Kljub prizadevanjem za povečanje domače proizvodnje je država še vedno močno odvisna od uvoza sadja in zelenjave. Kmetje se soočajo z izzivi, ki niso le s slabimi vremenskimi razmerami, temveč tudi s težavami pri prodaji pridelka po poštenih cenah. V okviru dogodka, ki ga je organiziralo Slovaško kmetijsko in gozdarsko združenje (KGZS) ob svetovnem dnevu hrane, so kmetje poudarili potrebo po večjih naložbah v kmetijsko infrastrukturo in tesnejšem sodelovanju med proizvajalci, prehrambeno industrijo in trgovci na drobno.

KGZS in Zveza slovenskih kmetov sta 15. oktobra, pred Svetovnim dnem hrane, obeležili Mednarodni dan kmetov, pri čemer sta poudarili, da je delo, ki ga ženske opravljajo na družinskih kmetijah, pogosto podcenjeno. Jože Podgoršek, predsednik KGZS, je opozoril, da kljub prizadevanjem za povečanje prisotnosti lokalno proizvedenih izdelkov na policah supermarketov obstaja nasprotni trend. Po njegovem mnenju je hrana slovenskega porekla postopoma izgublja prostor v trgovinah, kmetje pa se še vedno soočajo s ključnim vprašanjem, kako prodati svoje proizvode po ceni, ki jim omogoča, da ekonomsko vzdržujejo svoje poslovanje.

Podgoršek meni, da dolgoročna varnost preskrbe s hrano zahteva več kot le povečanje kmetijske proizvodnje, temveč tudi zagotavljanje funkcij celotne prehranske verige, od kmetij in predelovalne industrije do trgovcev in potrošnikov. Statistični podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo, da Slovenija prideluje le 32 odstotkov zelenjave, 34 odstotkov krompirja in 21 odstotkov sadja, ki jih porabi. Boljši je položaj v zvezi z mesom, saj je samozadostnost dosegla 85 odstotkov, za žita pa 74 odstotkov. Podgoršek meni, da rastlinjska proizvodnja ponuja največ možnosti za izboljšanje prehranske varnosti.

Vendar pa bi za povečanje domače proizvodnje potrebovali ustrezne pogoje, zlasti namakalne sisteme, zaščitne mreže proti gradom in sisteme za zaščito pred škodljivci in boleznimi. Potrebnost takšnih naložb je bila letos poudarjena zaradi suše, ki je prizadela kmete. Brez ustrezne infrastrukture je težko zagotoviti stabilno proizvodnjo in zanesljivo oskrbo trgovin. Poleg vremenskih pogojev naravne omejitve vplivajo na obseg domače proizvodnje, saj se velik del kmetijskega zemljišča v Sloveniji nahaja na hribovitih območjih in pobočjih, kjer je težko uporabljati sodobne stroje.

Dodatni izzivi vključujejo sezonsko proizvodnjo in konkurenco uvoženega sadja in zelenjave, predvsem iz držav, kot sta Italija in Španija. Slovenski kmetje se zato trudijo konkurirati tujim dobaviteljem, zlasti zunaj glavne rastne sezone. Mariborski kmet Jože Horvat, ki na 20 hektarjih goji zelenjavo, je poudaril, da bi lahko sodobni namakalni sistemi in dodatni rastlinjaki podaljšali rastno sezono. Zelenjavo je bilo potem mogoče gojiti prej spomladi in jo dobaviti celo v zimskih mesecih. Horvat vidi prednost slovenskih pridelkov v krajših prevoznih poteh in omejeni uporabi fitosanitarnih sredstev.

Podgoršek je potrošnike pozval, naj izberejo lokalno pridelano hrano, in je poudaril, da se v slovenskem živinorejnem gospodarstvu uporablja manj antibiotikov v primerjavi z mnogimi državami, iz katerih Slovenija uvaža hrano, ter da se v rastlinski pridelavi uporablja manj zaščitnih sredstev in gnojil. Medtem ko KGZS poudarja zmanjšanje prisotnosti lokalne hrane na policeh trgovin, Spar Slovenija predstavlja drugačno sliko. Uroš Lozej, izvršni direktor za trgovino, je izjavil, da je Spar v prvih devetih mesecih tega leta od slovenskih proizvajalcev kupil 16.000 ton sadja in zelenjave, kar je 1100 ton več kot v istem obdobju lani.

V zvezi s tem je družba Lozej trdila, da je bila v skladu s členom 107 (3) (c) PDEU pomoč dodeljena v skladu s členom 107 (3) (c) PDEU. Več kot 400 predstavnikov evropskih kmetov in kmetijskih zadrug se je zbralo v Stockholmu na 12. kongresu evropskih kmetov, ki ga je gostila Švedska kmetijska zveza. Kongres, ki ga vsaki dve leti organizira Copa-Cogeca, krovna organizacija evropskih kmetijskih organizacij in zadrug, je potekal med naraščajočo negotovostjo.

Prisotniki so opozorili, da se evropsko kmetijstvo približuje kritični točki in pozvali k močni, enotni in ustrezno financirani skupni kmetijski politiki (SKP). Kongres je potekal v napetem vzdušju, saj so uničujoči vremenski pojavi iz prejšnjega poletja razkrili ranljivost evropske kmetijske proizvodnje. Medtem so vojne, trgovinske napetosti in vse večja geopolitična nestabilnost pretresle svetovne trge ter povečale gospodarski pritisk na kmete in zadruge. Prihodnja usmeritev evropske kmetijske politike je še vedno nejasna, kmetijske organizacije pa ne sprejemajo predlogov za njeno reformo.

Evropski kmetje zavračajo oslabitev skupne kmetijske politike. Prisotniki so jasno opozorili Evropski komisiji, da ne upošteva njihovih zahtev po močni, resnično skupni in ustrezno financirani SKP. Rdeča nit srečanja je bila odločna zavrnitev predlogov Evropske komisije za prihodnje ureditve in financiranje kmetijstva. "Trenutni predlogi za prihodnji proračun EU in skupno kmetijsko politiko ogrožajo obseg sredstev, skupno naravo in predvidljivost evropske kmetijske politike, prav v času, ko kmetje potrebujejo stabilnost in jasno dolgoročno perspektivo", je bilo eno od ključnih sporočil kongresa.

Na koncu kongresa so predstavniki evropskih kmetov in zadrug sprejeli Stockholmsko deklaracijo, skupni politični poziv evropskim voditeljem, naj priznajo resnost položaja in sprejmejo odločilne strateške odločitve za prihodnost evropskega kmetijstva. Izjava opozarja, da predlogi za prihodnji večletni finančni okvir EU in reforme SKP ne ogrožajo potrošnikov, ki se pritožujejo nad visokimi cenami, medtem ko kmetje za svoje proizvode prejemajo manj. Danes je hrana trikrat dražja kot pred petimi leti. Kljub temu, da kupci poudarjajo visoke cene, kmetje pravijo, da za svoje proizvode dobivajo manj.