Križ, ki je preživel zgodovino: ko so ga odžagali, niso izbrisali njegove zgodbe

Na najvišjem vrhu druge najvišje gore v Sloveniji, Škrlatici, ki se dviga 2740 metrov nad morsko gladino, je križ stopil že desetletja, ne le kot verski simbol, temveč kot živa priča zgodovine, tradicije in človeške odpornosti.

Po skoraj treh desetletjih je bil križ obnovljen in vrnjen na prvotno mesto leta 1996, kar je pomenilo močno oživitev zgodovinskega in kulturnega znamenitosti. Zgodba za križem se začne s tragičnim dogodkom, v katerem je bila vključena ena od članov kluba, Aleksandra Wisiak, znana kot Sandija. Leta 1933 je utrpel hudo nesrečo med tekmovanjem na smučarski dirki blizu Rožče. Prisegel je, da bo, če preživi, osebno postavil križ na Škrlatici na lastne stroške. Na žalost ni preživel.

Križ ni bil nikoli namenjen kot politična izjava, temveč kot spomenik tistim, ki so dali svoje življenje v gorah. Vgradnja križa je potekala 26. avgusta 1934, ko je skupina plezalcev iz doline Vrat nosila dele konstrukcije, cement, orodja in druge materiale, potrebne za njegovo okrepitev po strmih pobočjih. Do poldneva je bil križ že stal na trdnem vrhu.

Prav tako so postavili spominsko ploščo, na kateri so podrobno opisali izvor križa in posameznike, ki so sodelovali pri njegovi izdelavi. Dogodek je postal odločilni trenutek v slovenski zgodovini alpinistike. Malo več kot leto kasneje, 4. avgusta 1935, je križ prejel uradni blagoslov od škofa Gregorija Rožmana iz Ljubljane, predanega ljubitelja gora.

Po poročilih in evidencah so jo leta 1953 ali 1954 odstranili neznani posamezniki, verjetno pod vplivom komunističnega režima, ki je skušal izbrisati verske simbole iz javnih prostorov.

Ko je Slovenija ponovno pridobila neodvisnost, so začeli obnoviti prizadevanja za obnovo križa na prvotni lokaciji. Pobudo so vodili člani slovenskega gorskega kluba, zlasti dr. Henrik Tume, ki je nadaljeval tradicijo nekdanjega Skalaša. Ob njem so bile osebnosti, kot so Janez Janša, Tonči Jeglič in drugi. Njihov cilj ni bil postaviti novega spomenika, temveč vrniti križ na njegovo zgodovinsko mesto.