Vplivnež Macarol: Spomenik komunistu Koželju in prvi partijski celici nima kaj delati na pročelju šole!

Na vhodu v Osnovno šolo Dob pri Domžalah se zjutraj pričakuje marmorna plošča, posvečena nekdanjemu komunistu Martinu Koželju. To je bilo zapisano na omrežju X podjetniku v vplivnežu Janu Macarolu, ki se zdi, da je ta spomenik v njegovi zgodbi z prvo partijsko celico v koči Koželja nekaj, kar ne more biti na pročelju šole. Macarolov zapis je postal vir širše debate, ker je poudarjal, da je to spomenik ideologije, ki je država zaklenila v eno barvo in povzročila več žrtev po vsem svetu.

Plošča, ki je posvečena Koželju, je bila postavljena ob 40. obletnici Komunistične partije Slovenije leta 1977. Njeno obstoj na vhodu šole je zelo kontroverzen, ker se zdi, da je spomin na ideologijo, ki ima zelo negativno konotacijo po vsem Zahodu. Macarol meni, da je treba zgodovinske plošče in preživete koncepte menjati hitreje, kot dotrajano pohištvo, ki ga nihče ne upa zavreči.

Debata se kaže, da je povezana z večjo politično in družbeno tematiko. Na primer, v dokumentu "Koncept sovražnika ali koncept bližnjega?" je opisano, kako nacionalizmi in velike ideologije drugega v drugačnem ovirajo ter tudi likvidirajo. Komunizem je razvil koncept sovražnika, ki je z totalitarizmi za seboj pustil tudi največ žrtev. Po tem konceptu naj bi se boljšo družbo ustvarilo z onemogočanjem ali z eliminacijo drugačnih. Z neprestanim identificiranjem sovražnika, ki ga praviloma spremlja laž v moraliziranju, se Partija legitimira kot avantgarda v rešiteljici. Pri tem je moralno tisto, kar služi Partiji.

V dokumentu se tudi omenja, kako je potekalo čiščenje sovražnikov v času Lenina v Stalinu. Za milijone, ki so bili deportirani v delovna taborišča, je za vedno izginila sled. Svojci ne bodo nikoli vedeli, kje so končali. Seveda so te metode prevzele tudi druge komunistične države. Ta dokument poudarja, kako je koncept sovražnika vključen v politično v družbeno strukturo, ki je vključevali zlorabo ideologije za cilje, ki so se razlikovali od dejanskih potreb ljudi.

Takšna razprava se kaže, da je povezana z večjo politično in družbeno tematiko. Na primer, v dokumentu je opisano, kako je komunizem razvil koncept sovražnika, ki je s totalitarizmom povzročil tudi največ žrtev. Po tem konceptu naj bi se izboljšala družba ustvarjena z onemogočanjem ali z eliminacijo drugih. Z neprestanim identificiranjem sovražnika, ki ga praviloma spremlja laž v moraliziranju, se Partija legitimira kot avantgarda v rešiteljici. Pri tem je moralno tisto, kar služi Partiji.

V dokumentu se tudi omenja, kako je potekalo čiščenje sovražnikov v času Lenina v Stalinu. Za milijone, ki so bili deportirani v delovna taborišča, je za vedno izginila sled. Svojci ne bodo nikoli vedeli, kje so končali. Seveda so te metode prevzele tudi druge komunistične države. Ta dokument poudarja, kako je koncept sovražnika vključen v politično v družbeno strukturo, ki je vključevali zlorabo ideologije za cilje, ki so se razlikovali od dejanskih potreb ljudi.

Takšna razprava se kaže, da je povezana z večjo politično in družbeno tematiko. Na primer, v dokumentu je opisano, kako je komunizem razvil koncept sovražnika, ki je s totalitarizmom povzročil tudi največ žrtev. Po tem konceptu naj bi se izboljšala družba ustvarjena z onemogočanjem ali z eliminacijo drugih. Z neprestanim identificiranjem sovražnika, ki ga praviloma spremlja laž v moraliziranju, se Partija legitimira kot avantgarda v rešiteljici. Pri tem je moralno tisto, kar služi Partiji.