Janša napoveduje davčno razbremenitev dela: bodo zaposleni prejemali višje neto plače?

Predsednik vlade Janez Janša je izrazil zavezanost izvajanju davčnih olajšav za delavce, kar bi po njegovih besedah vsem zaposlenim omogočilo prejemanje višje neto plače. Ta predlog je del Zakona o razvoju, ki ga trenutno blokirajo sindikati, in vključuje opozicijski zakon s podobnimi cilji. V odgovoru na vprašanje poslanca Ive Dimiča med zasedanjem v narodni skupščini je Janša dejal, da je upanje, da bodo te spremembe izvedene s kolektivno odločitvijo. Poslanec Iva Dimic (NSi, SLS, Fokus) je vprašal, ali vlada namerava spremeniti splošno olajšanje davka na dohodek ali uvesti podobne ukrepe, katerih cilj je povečanje neto plače za vse zaposlene.

Poudarila je pozitivne vidike Zakona o intervencijskih ukrepih za razvoj Slovenije, ki je trenutno blokiran in o katerem bodo volivci odločili na naknadnem zakonodajnem referendumu 6. decembra. "V prejšnjem mandatu je bila naša mini davčna reforma ustavljena na pol poti in nekdo s povprečno plačo je zaradi tega izgubil 2.500 evrov", je povedala Janša. Dodal je, da je gospodarstvo izgubilo konkurenčne prednosti ali jih ni pridobilo. Po njegovih besedah bi opozicijski zakon to lahko popravil. "Še ne bom omenjal konkretnih številk, saj Strateški svet za gospodarstvo pripravlja predloge za davčno reformo, na podlagi katerih bodo izvedeni strokovni izračuni", je pojasnil.

V Zakonu o razvoju je Janša poudaril neposredno povezavo med pozitivnimi učinki razvojnega kapitala in višjo splošno olajšavo pri davku na dohodek, saj obe lajšajo obremenitev dela. Pojasnil je, da so prekomerna obremenitev delovne sile ena od ključnih ovir za večjo konkurenčnost v Sloveniji. Njegovi nasprotniki, je dejal, gradijo kampanjo proti kapitalu na socialnih prispevkih. Vendar pa je zakon opisal kot zakon, ki bo omogočil tej generaciji, našim otrokom in vnukom, da postanejo bogati, ne le tisti, ki so predlagali referendum. Janša je dodala, da ni vse delo v Sloveniji enako obremenjeno.

Nizko plačano delo je konkurenčno in privablja industrijo z nizko dodano vrednostjo, medtem ko so plače srednjega in visokega nivoja pretirano obremenjene. "Razvojni kapital omogoča rast, višje plače in boljšo blaginjo za vse. Ustvarjamo okolje, v katerem lahko več ljudi postane bogati, kjer bodo ljudje pravično plačani", je poudaril. Janša verjame, da bodo volivci podprli zakon. Če bi bil že v veljavi, ne bi prinesel le davčne olajšave za delo, ampak tudi možnost znižanja davka na energetske izdelke za devet mesecev, kar bi vplivalo na cene za približno deset odstotkov.

"Tisti, ki se pritožujejo nad svojim položajem, bi morali vedeti, kako povezati ceno, ki jo plačujejo za energijo, z nekakšnim ukrepom, ki je blokiran. Imamo vsaj dva meseca zamude. Če bo zakon sprejet decembra, kar verjamem, da bo, se bo uporabljal naprej, ne nazaj, in ljudje bodo spet vrnili denar, ki ga ne bi morali plačati", je ocenil. Spomnil je, da so bile visoke cene energije obravnavane na nedavnem vrhu Evropske unije v Bruslju.

"To je bila glavna tema, saj Evropa ni dosegla svojega cilja strateške avtonomije, ki je bil cilj zelenega prehoda, ne podnebnega segrevanja, in ker je bila jedrska energija izključena, je elektrifikacija na začetku, ne na koncu. Če bi bilo to na začetku, ne bi imeli teh težav in potrebovali bi še 20 let", je dejal. Ta zima bo težka, je opozoril, in poudarek je na uporabi vseh razpoložljivih manevrskega prostora za stabilizacijo in znižanje cen energije, kolikor je to mogoče. Predsednik vlade Janez Janša je predstavil svojo zavezanost davčni olajšavi za delavce, ki naj bi vsem zaposlenim omogočila višje neto plače.

Med zasedanjem v narodni skupščini je navedel, da vlada preučuje možnosti za povečanje splošne olajšave pri davku na dohodek in druge spremembe davčnega zakonika. Izrazil je upanje, da bo mogoče doseči politični konsenz glede predlaganih ukrepov. Premier je o tem vprašanju govoril v odgovoru na vprašanje poslanca Iva Dimic (NSi, SLS, Fokus), ki je vprašal, ali vlada pripravlja ukrepe za povečanje neto plače za vse zaposlene. Po navedbah predsednice je opozorila na zakon o intervencijskih ukrepih za razvoj Slovenije, o katerem bodo volivci odločali zaradi zahteve po naknadnem zakonodajnem referendumu 6. decembra.

Po mnenju Janše je bila davčna reforma iz prejšnjega mandata zaustavljena na pol poti. "Nekdo s povprečno plačo je zaradi tega izgubil 2500 evrov, gospodarstvo pa je izgubilo ali ni pridobilo konkurenčnih prednosti", je dejal. Spomnil je, da je bil v narodni skupščini že predstavljen predlog zakona opozicije, ki predlaga podobne spremembe, in da je možnost njegove spremembe še vedno odprta. Vendar Janša v tem trenutku ni želel razkriti natančnih številk. Pojasnil je, da strateški svet za gospodarstvo zaključuje pripravo predlogov za davčno reformo, na podlagi katerih bodo izvedeni strokovni izračuni.

"Nekaj upanja je, da bomo te spremembe dosegli in da bo to skupna odločitev", je poudaril. Še posebej je poudaril pomen razvojnega kapitala in večje splošne olajšave pri davku na dohodek. Po njegovih besedah je visoko breme za delo ena največjih ovir za konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Opozoril je, da so srednje in visoke dohodke preveč obremenjene, medtem ko nizki stroški manj zahtevnega dela privlačijo panoge z nižjo dodano vrednostjo. Takšen gospodarski model, je ocenil, ovira razvoj države. "Razvojni kapital omogoča rast, višje plače in boljšo blaginjo za vse.

Ustvarjamo okolje, v katerem lahko več ljudi postane bogati, kjer bodo ljudje pošteno plačani", je dejal. Janša je prepričan, da bodo volivci decembra podprli razvojni zakon. Hkrati je opozoril, da bo njegova izvedba ne le zagotovila davčno olajšanje za delo, ampak tudi omogočila začasno zmanjšanje davka na energetske izdelke. Po njegovih navedbah bi tak ukrep, ki bi veljal devet mesecev, lahko vplival na cene energetskih proizvodov za približno deset odstotkov. Zaradi blokade zakona pa država izgublja vsaj dva meseca pri izvajanju ukrepov.