Janša napovedal višjo dohodninsko olajšavo in opozoril: »Ta zima bo težka«
Predsednik vlade Janez Janša je v narodni skupščini odgovoril na vprašanja v zvezi z delom vlade in načrtovanimi ukrepi, vključno s predlaganim intervencijskim zakonom in davčnimi olajšavami. Opozoril je, da bo ta zima težka, in navedel, da bo vlada po izvajanju intervencijskega zakona povečala splošne olajšave pri davku na dohodek. Vendar pa je poudaril, da zahtevek referenduma omejuje ukrepe za znižanje cen energije. Opozicijski poslanec Asta Vrečko je Janšo kritiziral, da spoštuje rezultate referenduma le, če so v skladu z njegovimi interesi. Vprašala je, ali spoštuje voljo volivcev in izrazila zaskrbljenost zaradi dodatnih svetovalnih referendumskih glasovanj, ki bodo spremljali zakonodajni referendum o intervencijskem zakonu, ki je predviden za 6. december. Janša je trdil, da se svetovalni referendumi razlikujejo od neposrednih zakonodajnih odločitev in je opozoril, da je bila sprememba zakona o parlamentarni preiskavi zavrnjena 11. oktobra. V zvezi s tesnim rezultatom svetovalnega referenduma o odpravi obveznega prispevka za RTV je Janša navedel, da ni bilo odločilnega izida, pri čemer je opozoril, da je polovica udeležencev podprla eno rešitev, druga polovica pa drugo. Poudaril je, da je RTV
Državna volilna komisija je v torek objavila, da so končni rezultati štirih referendumov, ki so bili 11. oktobra, potrjeni po vključitvi glasov, oddanih v tujini. Dodajanje približno 1400 poštnih glasov in rezultatov iz tridesetih diplomatskih konzulatih ni spremenilo izida nobenega od štirih vprašanj. Vendar pa se je prednost nasprotnikov odprave pristojbine za javno oddajanje znatno povečala. Razlika je narasla s 1.354 glasov na 2.633 glasov proti ukinitvi. Rezultat je eden najtesnejših v zgodovini neodvisne Slovenije. 78 odstotkov.
Na zakonodajnem referendumu o spremembi zakona o parlamentarnih preiskavah so volivci to spremembo zavrnili. 513,5 odstotka je glasovalo proti predlogu, 486,5 odstotka pa ga je podprlo. Potrebna kvorum petina upravičenih volivcev je bila dosežena. Na svetovalnem referendumu o pogojevanju socialne pomoči z javnim delom je predlog podprlo 65,2 odstotka volivcev. Za drugo svetovalno vprašanje, ki se nanaša na odpravo glasovalne pravice državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah, je bilo petindvajset petinčdeset dveh odstotkov.
Zadnje svetovalno vprašanje se je nanašalo na odpravo obveznega prispevka za Radio Television Slovenija. 51,4 odstotka je glasovalo proti ukinitvi, kar pomeni, da bo pristojbina ostala. Predsednik vlade Janez Janša je na rezultate reagiral med zasedanjem narodne skupščine. Izpostavil je, da bo vlada spoštovala zakonodajni rezultat, ki zahteva razveljavitev zakona o preiskavi. V zvezi s svetovalnim glasovanjem o izdajalski pristojbini je Janša trdil, da je razdeljeni rezultat pokazal razdeljen volilni krog in ne odločilni mandat za katero koli stran.
Po njegovih besedah je nacionalna radiotelevizija neučinkovita, saj letno porabi 160 milijonov evrov in zaposluje več ljudi kot vojska. Janša je trdila, da je institucija nezakonito sodelovala v kampanji, ne da bi prijavila svoje dejavnosti. Trdil je, da je bil rezultat poraz za medijsko hišo. Opozicijski zakonodajalci so kritizirali njegovo razlago in trdili, da je radiodifuzna postaja del varnostne infrastrukture države in se ne more zanašati samo na prostovoljne prispevke. Visoka udeležba volivcev je presenetila politične analitike.
78 odstotkov, udeležba je presegla referendume za vodo leta 2021 in celo presegla udeležbo na parlamentarnih volitvah leta 2018 za dve odstotni točki. Podatki kažejo, da so stranke iz prejšnje levičarske koalicije uspešno mobilizirale svojo bazo. Skupna podpora za gibanje za svobodo, socialdemokrate in levico je marca znašala približno 484.000 glasov, medtem ko je skoraj 472.000 glasovalo proti zakonu o preiskavi v oktobru. Nasprotno pa je desničarska koalicija pokazala večjo vrzel. Slovenska demokratična stranka, Nova Slovenija in Anze Logar.sovi demokrati so marca prejeli več kot 517.000 glasov, oktobra pa je za zakon o preiskavi glasovalo manj kot 450.000.
To kaže na rezervo potencialnih podpornikov vlade. Regionalne razlike so igrale ključno vlogo pri izidu. Največja udeležba je bila v središču Ljubljane, več kot 58 odstotkov, kar je prispevalo k zavrnitvi zakona o preiskavi. Nasprotno pa je bila udeležba na volitvah najnižja v Ptuju, kjer so volivci odobrili vse štiri predloge. Analitiki so opazili, da je v mestnih območjih, ki so običajno nagnjene levo, v primerjavi s podeželsko območji prišlo do manjšega padca udeležbe. Mladi volivci, zlasti študenti, ki so uporabljali začasne volilne enote v Ljubljani, so bili zelo aktivni.
Na teh lokacijah so nastale dolge vrste, kar je odražalo naraščajočo udeležbo med mlajšimi prebivalci, ki so se počutili ogroženi zaradi trenutnih političnih usmeritev. Politične posledice so se že začele. Predsednik vlade Janša je predlagal, da bi lahko prihodnjo izgubo pri prihajajočem referendumu o intervencijskem zakonu razumeli kot glasovanje o nezaupanju v njegovo vlado. Kritiki trdijo, da ta izjava razkriva izgubo strateškega potrpljenja in poskus delegitimizacije demokratičnih procesov. Koalicija trenutno razpravlja o tem, ali naj pri glavnem zakonodajnem glasovanju, ki je predvideno za 6. december, vključi tri dodatne svetovalne referendume.
Ti predlagani dodatki zadevajo nižji DDV za osnovne živila in energijo, prepoved pokrivanja obraza v javnosti in racionalizacijo javne uprave. Nekateri v koaliciji menijo, da povezovanje teh vprašanj ni spodbudilo mobilizacije v oktobru in bi lahko ponovno prišlo do negativnega učinka. Drugi se bojijo, da bodo izgubili zagon pred kritičnim glasovanjem o zakonu o intervenciji. Ta zakonodaja se nanaša na deset različnih zakonov in vključuje ukrepe, kot so razvojna omejitev, ki vpliva na visoke dohodke, in spremembe zaposlovanja v javnem sektorju.
Sindikati, ki zastopajo med 200.000 in 250.000 delavcev, vodijo opozicijsko kampanjo. Imajo obsežno mrežo, ki je sposobna mobilizirati volivce. Vlada upa, da bo izkoristila 67.000 volilnih rezerv, ugotovljenih v oktobrskih podatkih, skupaj s podporno bazo stranke Resnica, ki je marca zbrala skoraj 65.000 glasov. Stroški organiziranja drugega ločenega referenduma so ocenjeni na devet milijonov evrov, kar je bil razlog, da glasovanje ni usklajeno z drugim krogom lokalnih volitev, predvidenih za 29. november.
Politični komentatorji ugotavljajo, da strategija vlade, da združuje svetovalna vprašanja z zakonodajnimi, ni prinesla želenega učinka. Namesto, da bi razjasnili vprašanje, je zapletenost volivcem omogočila, da neodvisno ovrednotijo posamezne prednosti. Predsednik vlade je prevzel neposredni nadzor nad kampanjo za december, da bi preprečil ponovitve oktobra. Njegovi zavezniki opozarjajo, da lahko njegove nedavne izjave, vključno z grožnjami s kazensko tožbo proti volilnim uradnikom, če rezultati ne bodo ugodni, škodujejo položaju koalicije.
Pojdite k primarnim virom (2)
Uradni viri, na katerih temelji poročanje. Preberite jih neposredno in se izognite uokvirjanju.
Državna volilna komisija je dokončala rezultate štirih nedavnih referendumov v Sloveniji. Volivci so zavrnili predlagano spremembo zakona o parlamentarnih preiskavah s 51,36% proti 48,64%. V tesno spornem svetovalnem glasovanju so volivci glasovali za ohranitev obvezne pristojbine za javno oddajanje, pri čemer je 50,15% nasprotovalo njeno odpravo v primerjavi s 49,85% ki jo podpirajo. V preostalih dveh svetovalnih referendumih je bila jasna večina podprla pogojevanje socialne pomoči za delo v korist skupnosti pri 60,48% in odpravo glasovalnih pravic državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah pri 55,24%.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku je predstavljen preprost poročilo o končnih volilnih rezultatih z uporabo natančnih odstotkov in surovega števila glasov, ki jih je zagotovila Državna volilna komisija. Izogiba se obremenjenim pripisom, opusti komentarje o posledicah rezultatov in ne podpira nobenega posebnega političnega stališča med udeleženci.
Zakaj dejstva (100): Identical in content to Article 3, providing the exact same verified statistics and outcomes. The attribution to STA (Slovenian Press Agency) further supports the high level of factual reliability. All figures correspond to the consensus of the other reliable sources.
Zakaj objektivnost (100): Like Article 3, this piece is completely neutral. It reports the facts of the election commission's update without injecting any perspective, emotion, or bias. The structure is straightforward and dispassionate.
RTV Slovenija (MMC)Državni / javniSredinaDejstva 100Objektivnost 100pred 12 urami
Državna volilna komisija je 21. oktobra 2026 dokončala rezultate štirih referendumov v Sloveniji in potrdila, da so rezultati ostali nespremenjeni po končni posodobitvi. Na zakonodajnem referendumu o novem zakonu o parlamentarnih preiskavah je 51,36% volivcev zavrnilo spremembo, kar je preprečilo njeno izvajanje. Posvetovalni referendum o odpravi obvezne pristojbine za javno oddajanje je bil izredno tesen, 50,15% je glasovalo proti odpravi z razliko le 2.859 glasov. Dve drugi posvetovalni referendumi sta pokazali jasnejšo večino: 60,48% je podprlo pogojevanje socialne pomoči v denarju z družbenimi storitvami, 55,24% pa je glasovalo za odpravo glasovalne pravice za državljane tretjih držav na lokalnih volitvah. Volilna udeležba na vseh štirih referendumih je znašala 54,8%, največje število neveljavnih glasov pa je bilo zabeleženo na zakonodajnem glasovanju.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja preprost, na podatkih temelječ poročilo o volilnih rezultatih z uporabo nevtralnega jezika. Navede specifične odstotke in število glasov za obe strani vsakega vprašanja, ne da bi uporabil obremenjene pridevke, izrazil mnenja ali opustil pomemben kontekst. To je zgolj informativno.
Zakaj dejstva (100): This article mirrors the factual content of Articles 3 and 4 exactly. It cites the State Election Commission's final update and lists the identical percentages and vote totals. There are no discrepancies with the established facts of the event.
Zakaj objektivnost (100): The tone is strictly neutral and informative. It avoids any commentary on the significance of the results or the political implications, sticking solely to the reported data from the official source.
Državna volilna komisija je objavila končne rezultate štirih referendumov, ki so bili v Sloveniji, s čimer je potrdila, da so volivci zavrnili predlagano spremembo zakona o parlamentarnih preiskavah. Volivci so z majhno razliko glasovali tudi proti odpravi obvezne pristojbine za javno oddajanje, podpora za ohranitev pristojbine pa je presegla nasprotovanje za približno 2.859 glasov. Nasprotno pa je večina podprla pogojevanje socialne pomoči v denarju z delom v korist skupnosti in odvzemanje volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah. Skupna udeležba volivcev na vseh referendumih je bila zabeležena na 54,8 odstotka, z največjim številom neveljavnih glasov, ki so bili oddani med zakonodajnim referendumom.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja strogo dejansko poročilo o volilnih rezultatih z uporabo natančnih odstotkov in števila glasov, ki jih je zagotovila Državna volilna komisija. Izogiba se obremenjenemu jeziku, uredniškim komentarjem ali selektivnemu poudarku, pri čemer za vsak ukrep predstavlja enako število "za" in "proti". To je to.
Zakaj dejstva (100): Consistent with Articles 3, 4, and 5, this article reports the final, unchanged results with precise numerical data. The information is verifiable against the consensus of multiple independent news outlets covering the same event.
Zakaj objektivnost (100): The presentation is entirely dispassionate. It serves as a pure news brief, delivering the outcome of the referendum update without any stylistic flourishes or ideological coloring.
Rezultati štirih nedavnih referendumov v Sloveniji ostajajo nespremenjeni po tem, ko so bili dodani glasovi po pošti iz tujine. Najpomembnejša sprememba je bila na referendumu o odpravi televizijske pristojbine, kjer se je razlika med "za" in "proti" povečala za več kot 2600 glasov. Volivci so se odločili o ustavnih spremembah, ki so se nanašale na postopke parlamentarne preiskave, ukinitev televizijske licence, pogojne socialne pomoči prek javnih služb in volilne pravice za tujce. Po podatkih Državne volilne komisije je volilna udeležba dosegla 54,78%. Medtem je večina zavrnila predlagano spremembo zakona o parlamentarni preiskavi, 51,35% je bilo proti. Najbližji rezultat je bil pri ukinitvi televizijske licence, kjer je 51,14% glasovalo proti, z razliko 2633 glasov. V tujino je bilo poslanih približno 1.400 volilnih lističev, v diplomatsko-konzularnih pisarnah pa je bilo odprtih 30 volilnih mest.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljeni dejanski podatki o rezultatih referenduma brez očitno pristranskega jezika ali selektivnega poudarka. Poroča o obeh straneh vsakega vprašanja in zagotavlja numerične rezultate brez očitnega ideološkega okvirja. To je bila ena od glavnih izkušenj, ki so jih pripravili strokovnjaki za statistiko.
Zakaj dejstva (95): This article covers an earlier stage of the result counting (October 19 vs Oct 21 in others). The numbers cited here (e.g., 51.14% against RTV abolition) reflect the interim count before foreign votes were fully integrated, which explains the slight difference from the final 50.15% figure in later a
Zakaj objektivnost (100): The report is neutral and factual. It objectively describes the process of adding postal votes and updates the reader on the current state of the tally without speculation or bias.
Predsednik vlade Janez Janša je v narodni skupščini odgovoril na vprašanja v zvezi z delom vlade in načrtovanimi ukrepi, vključno s predlaganim intervencijskim zakonom in davčnimi olajšavami. Opozoril je, da bo ta zima težka, in navedel, da bo vlada po izvajanju intervencijskega zakona povečala splošne olajšave pri davku na dohodek. Vendar pa je poudaril, da zahtevek referenduma omejuje ukrepe za znižanje cen energije. Opozicijski poslanec Asta Vrečko je Janšo kritiziral, da spoštuje rezultate referenduma le, če so v skladu z njegovimi interesi. Vprašala je, ali spoštuje voljo volivcev in izrazila zaskrbljenost zaradi dodatnih svetovalnih referendumskih glasovanj, ki bodo spremljali zakonodajni referendum o intervencijskem zakonu, ki je predviden za 6. december. Janša je trdil, da se svetovalni referendumi razlikujejo od neposrednih zakonodajnih odločitev in je opozoril, da je bila sprememba zakona o parlamentarni preiskavi zavrnjena 11. oktobra. V zvezi s tesnim rezultatom svetovalnega referenduma o odpravi obveznega prispevka za RTV je Janša navedel, da ni bilo odločilnega izida, pri čemer je opozoril, da je polovica udeležencev podprla eno rešitev, druga polovica pa drugo. Poudaril je, da je RTV
Ocena pristranskosti (Konservativno): V članku je razprava o vladnih politikah, zlasti o intervencijskem zakonu in davčnih olajšavah, oblikovana tako, da podpira stališče predsednika vlade Janše. Poudarek na povečanju davčnih olajšav in zavrnitev opozicijskih pomislekov glede referendumskega procesa kažejo na napredek v
Zakaj dejstva (95): The article accurately reports the events described in the primary source document, including Janša's statements in parliament regarding the income tax relief and his interpretation of the referendum results. It correctly identifies the specific topics discussed by MPs and quotes Janša's defense of
Zakaj objektivnost (90): The tone is professional and journalistic. While it presents the political conflict between the government and the opposition MP, it does so through direct quotes and attributed actions rather than editorializing. It remains neutral in presenting both sides' arguments.
Slovenska volilna komisija (DVK) je posodobila rezultate svetovalnega referenduma o odpravi obvezne TV pristojbine (RTV-prispevek). Posodobljeni podatki vključujejo rezultate glasovanja po pošti, ki so jih opredelile lokalne volilne komisije in enotne komisije. Te posodobitve so povečale razliko med tistimi, ki so glasovali proti odpravi pristojbine, in tistimi, ki so jo podprli. Po najnovejših podatkih, ki jih je objavila DVK, je 461.753 volivcev podprlo ukinitev, medtem ko je 462.299 nasprotovalo, kar je povzročilo razliko 546 glasov. Posodobljeni podatki so vključevali tudi popravke za napačne vnose lokalnih volilnih komisij. Poleg referenduma RTV-prispevek so se volivci odločili o treh drugih vprašanjih: izvajanju novega zakona o parlamentarni preiskavi, pogojni socialni pomoči prek javnih služb in odvzemu glasovalne pravice državljanom tretjih držav. Vendar pa ti rezultati ostajajo nespremenjeni. Volilna udeležba na vseh referendumih je bila 54,6 odstotka, glede na preštete 99,98 odstotke glasov. DVK bo v ponedeljek še naprej ocenil rezultate glasov v tujini.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja dejanske posodobitve rezultatov referenduma, ne da bi očitno zagovarjal katero koli stran. Vključuje število glasov za in proti ter daje kontekst o postopku popravka. Ni očitnih argumentov, ki bi podpirali ali nasprotovali odpravi RTV-prispevek. Ne, ne, ne.
Zakaj dejstva (95): The article accurately reports the updated results from the DVK, including postal voting and corrections made by local electoral commissions. The numbers align with those reported in other articles, showing consistency across sources.
Zakaj objektivnost (90): The article presents the information neutrally, focusing on the facts without apparent bias or emotional language. It provides context about the changes in results due to corrected data entries.
Slovenske noviceNeodvisenSredinaDejstva 95Objektivnost 90pred 5 dnevi
Državna volilna komisija (DVK) je posodobila rezultate nedeljskega referenduma v Sloveniji, vključno z rezultati glasovanja po pošti, ki so jih določile lokalne volilne komisije. Posodobljeni podatki so rahlo povečali prednost nasprotnikov odprave TV pristojbine (rtv-prispevka). Po najnovejših podatkih, ki jih je danes ob 8:40 objavil DVK, je 461.483 volivcev (49,93%) podprlo odpravo TV pristojbine, medtem ko je 462.837 volivcev (50,07%) nasprotovalo, razlika je bila 1.354 glasov. To je v nasprotju s prejšnjo ponedeljko, ki je pokazala manjšo razliko 546 glasov. Posodobljeni rezultati vključujejo popravke, ki so jih lokalne volilne komisije opravile po ugotovitvi napačnih vnosov podatkov. Drugi referendumi, ki so bili v nedeljo, o spremembi zakona o parlamentarni preiskavi, pogojni socialni pomoči prek javnih služb in razveljavitvi glasovalne pravice državljanov drugih držav, niso spremenili rezultatov. Volilna udeležba na vseh referendumih je znašala 54,6%. To so neuradni rezultati, ki temeljijo na 99,98% preštetih glasov, pri čemer bo DVK v ponedeljek dokončal rezultate glasov v tujini.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja dejanske posodobitve rezultatov referenduma, ne da bi očitno zagovarjal katero koli stran. Vključuje stališča za in proti TV licenčnim pristojbinam ter zagotavlja statistične podatke brez uredniškega ali pristranskega jezika. Osredotočenost je bolj na postopkovne posodobitve in popravke, kot pa na
Zakaj dejstva (95): This article also accurately reflects the updated results from the DVK, including postal votes and corrections made by local electoral commissions. The figures match those found in other articles, indicating strong cross-source agreement.
Zakaj objektivnost (90): The tone remains neutral and factual throughout the piece, presenting the information objectively without any discernible bias or subjective commentary.
Državna volilna komisija (DVK) je posodobila rezultate nedeljskega referenduma, vključno z rezultati glasovanja po pošti v Sloveniji. Posodobljeni podatki so povečali razliko v korist nasprotnikov odprave prispevka za RTV. Po najnovejših podatkih, ki jih je objavila DVK ob 8:40 zjutraj, je 461.483 volivcev (49,93%) podprlo odpravo prispevka RTV, medtem ko je 462.837 volivcev (50,07%) nasprotovalo, razlika je bila 1.354 glasov. Prej je bila razlika 546 glasov. Posodobljeni rezultati vključujejo popravke, ki so jih lokalne volilne komisije ugotovile glede napačnih vnosov podatkov. Referendum je vključeval tudi odločitve o izvajanju novega zakona o parlamentarni preiskavi, pogojni socialni pomoči prek javnih služb in odvzemu glasovalne pravice državljanom drugih držav. Ti rezultati ostajajo nespremenjeni. Volilna udeležba je bila 54,6%, na podlagi preštetih 99,98% glasov. DVK bo v ponedeljek nadaljeval z obdelavo rezultatov iz tujine.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja dejanske posodobitve rezultatov referenduma brez očitnega ideološkega okvirja. Vključuje tako pozitivne kot negativne izide in zagotavlja kontekst o postopku popravka. Ni očitne pristranskosti na nobeni strani vprašanja.
Zakaj dejstva (95): The article accurately conveys the updated results from the DVK, incorporating postal voting and corrections identified by local electoral commissions. The numerical data corresponds closely with what has been reported elsewhere.
Zakaj objektivnost (90): The presentation is balanced and objective, sticking strictly to the facts without injecting personal opinion or biased language.
Rezultati svetovalnega referenduma o odpravi prispevka RTV v Sloveniji kažejo na ozko razliko med tistimi, ki so glasovali za in proti predlogu. Po najnovejših podatkih Državne volilne komisije (DVK) je 461.483 volivcev podprlo ukinitev, medtem ko je 462.837 nasprotovalo, kar je povzročilo razliko v 1.354 glasovih. Razlika se je nekoliko zmanjšala na 546 glasov, potem ko so bili v ponedeljek objavljeni posodobljeni podatki, ki so vključevali rezultate glasovanja po pošti in popravke prejšnjih vnosov podatkov. Poleg tega svetovalnega referenduma so se volivci odločili tudi o treh drugih vprašanjih: izvajanju novega zakona o parlamentarni preiskavi, pogojni socialni pomoči prek javnih služb in odvzemu glasovalne pravice državljanom drugih držav. V vseh referendumih je bila udeležba 54,6 odstotka na podlagi 99,98 odstotka preštetih glasov.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljeni dejanski rezultati več referendumov brez očitnega ideološkega okvirja. V njem so navedeni glasovi za in proti, omeni se majhna sprememba v rezultatih referenduma o prispevkih RTV in vključuje kontekst o vključitvi glasov po pošti in popravkih podatkov. Ne obstaja.
Zakaj dejstva (95): The article accurately reports the updated results from the DVK, including postal votes and corrections made by local electoral commissions. The numbers presented are consistent with those found in other articles.
Zakaj objektivnost (90): The article maintains an objective stance, delivering the information in a neutral manner without showing favoritism towards either side of the issue.
RTV Slovenija (MMC)Državni / javniSredinaDejstva 95Objektivnost 90pred 5 dnevi
11. oktobra 2026 je Slovenija izvedla referendum o tem, ali naj odpravi obvezni TV prispevek (RTV-prispevek). Državna volilna komisija (DVK) je kasneje popravil rezultate in razkril, da je 50,07% volivcev nasprotovalo odpravi pristojbine, medtem ko jo je podprlo 49,93%. Razlika med obema stranema je bila 1.354 glasov, več ljudi pa je glasovalo proti ukinitvi. Referendum je stalo približno 9 milijonov evrov, čeprav natančen končni znesek ostaja neznan. Lokalne skupnosti so nominirale člane za volilne enote, stranka SDS pa je predlagala največ kandidatov, sledijo ji Svoboda, Socialni demokrati (SD), Nova Slovenija (NSi) in Levica.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljeni dejanski podatki državne volilne komisije brez očitno pristranskega jezika ali selektivnega pridobivanja virov. Poroča o obeh straneh izida referenduma in zagotavlja kontekst o stroških in udeležbi volivcev, ne da bi poudarjal eno perspektivo nad drugo.
Zakaj dejstva (95): The article accurately reports the updated results from the DVK, including postal votes and corrections made by local electoral commissions. The numbers presented are consistent with those found in other articles.
Zakaj objektivnost (90): The article maintains a neutral tone, providing factual updates without showing preference for either side of the debate regarding the RTV contribution.
Slovenski parlament je uradno odobril potrebne korake za referendum o zakonu o intervenciji, namenjenem spodbujanju nacionalnega razvoja, ki je predviden za 6. december. Zakon vključuje ukrepe, kot so znižanje DDV za osnovne živilske izdelke in nekatere energetske izdelke, sprememba davčne obravnave za nekatere strokovnjake, uvedba zgornje meje za socialne prispevke, nižje obdavčenje nekaterih najemnin in nove rešitve v zdravstvu, pokojninah in dolgoročni oskrbi. Zakon so pred oblikovanjem nove vlade pripravili poslanci iz strank NSi, SLS, Focus in Demokrati in resnica in ga podpirajo sedanja vlada in stranka SDS. Vendar sindikati nasprotujejo zakonu in so po zbiranju več kot 47.000 preverjenih podpisov sprožili referendum. Na začetku je narodna skupščina zavrnila referendum zaradi določb, povezanih z davki, vendar je ustavno sodišče to odločitev razveljavilo in referendum omogočilo. Sindikati so zbrali več kot 40.000 preverjenih podpisov, potrebnih za zahtevo za referendum, ki ga podpira opozicija. Vse politične skupine so se zavezale k aktivnemu sodelovanju v kampanji za referendum.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja obe strani razprave glede predlaganega zakona o intervenciji in prihajajočega referenduma. V njem so informacije o vsebini zakona, podpori različnih političnih strank, vključno z vlado in SDS, ter nasprotovanju sindikatov in drugih političnih strank.
Zakaj dejstva (95): This article provides detailed and accurate information about the referendum date, the content of the interventional law, and the process leading to the referendum. All facts align with the cross-source consensus.
Zakaj objektivnost (85): While the article presents both sides of the debate, it leans slightly toward supporting the government's position by emphasizing the benefits of the law more prominently than the opposition's arguments.
Med izrednim zasedanjem Narodne skupščine, ki se je odločalo o referendumu o intervencijskem zakonu vladajoče koalicije "Za razvoj Slovenije", so opozicijski poslanci izrazili zaskrbljenost zaradi državnega sekretarja na ministrstvu za finance Petra Papeža, ki je imel na svojem prenosnem računalniku nalepko, ki je spodbujala volivce, naj podprejo zakon. Nalepka je bila vidna med govori predstavnikov parlamentarnih skupin. Ko je Papež med govorom položil prenosni računalnik v okvir, je RTV Slovenija začela snemati s strani. Kasneje je RTVS nadaljeval s snemanjem od spredaj, tako da je bila nalepka vidna. Ta dogodek je sprožil razpravo med poslanci, nekateri so komentirali vlogo in nevtralnost RTV.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku je predstavljen dejanski prikaz dogodka med parlamentarnim zasedanjem, ne da bi očitno naklonil nobeni politični strani. V njem so citati številni poslanci iz različnih strank, ki zagotavljajo uravnotežene poglede na situacijo, ki vključuje snemanje RTV in prepoznavnost "
Zakaj dejstva (95): The article provides specific details about the event including the date, participants, and actions taken during the session of the National Assembly. It references Vladimir Šega from the Left party and mentions Peter Papež as the state secretary at the Ministry of Finance. The account aligns with t
Zakaj objektivnost (85): The article presents the event in a relatively neutral manner, quoting statements from various political figures without overt bias. However, there is some framing that emphasizes the actions of the left-wing parties and RTV's role, which may subtly influence perception. Overall, it maintains a fair
Slovenija je 6. decembra razglasila referendum o "intervencijskem zakonu", katerega cilj je spodbujanje nacionalnega razvoja. Zakon vključuje ukrepe, kot so znižanje DDV za osnovne živilske izdelke, sprememba davčne obravnave za nekatere strokovnjake, uvedba omejitve socialnih prispevkov, znižanje davkov na nekatere najemnine in nove rešitve v zdravstvu, pokojninah in dolgoročni oskrbi. Zakon so pred oblikovanjem nove vlade pripravili poslanci iz NSi, SLS, Fokus in Demokrati v strankah Resnica in ga je podprla sedanja vlada. Vendar sindikati nasprotujejo zakonu in so po zbiranju več kot 47.000 podpisov sprožili referendum. Kljub prvotni zavrnitvi narodne skupščine zaradi določb, povezanih z davki, je ustavno sodišče razveljavilo to odločitev, s čimer je referendum nadaljeval. Opozicija podpira referendum, medtem ko vladajoča koalicija močno brani zakon in trdi, da koristi delavcem, podjetnikom in mladim.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljene obe strani razprave: zagovorniki intervencijskega zakona trdijo, da spodbuja gospodarsko rast in daje koristi različnim skupinam, nasprotniki, vključno s sindikati in opozicijo, pa ga kritizirajo in podpirajo referendum. Članek ni očitno pristranski, ampak
Zakaj dejstva (95): The article accurately details the confirmation of the referendum date, the content of the law, and the process involving the syndicates and the National Assembly. The information matches the cross-source consensus.
Zakaj objektivnost (85): The article maintains a neutral tone but focuses more on the procedural aspects rather than providing an even balance between pro and con perspectives.
Nacionalna skupščina Slovenije je 6. decembra potrdila datum referenduma o zakonu o intervenciji, ki je namenjen spodbujanju razvoja države. Rok za dokončanje potrebnih postopkov za referendum se začne 30. oktobra. Referendum so sprožili sindikati, ki so zbrali več kot 47.000 podpisov, da bi izpodbili zakon, ki ga je 11. maja 2026 sprejela nacionalna skupščina. Zakon vključuje ukrepe, kot so znižanje DDV za osnovne živilske izdelke in energetske izdelke, sprememba davčne obravnave za nekatere nadomestila, uvedba omejitve socialnih prispevkov, nižja obdavčitev nekaterih najemnin in nove rešitve v zdravstvenem varstvu, pokojninah in dolgoročni oskrbi. Zakon so pred oblikovanjem nove vlade pripravili poslanci iz partij NSi, SLS, Focus in Demokrati in resnica in ga podpirajo sedanja vlada in stranka SDS. Sindikati nasprotujejo zakonu in so zbrali več kot 40.000 preverjenih podpisov za zahtevo za referendum. Ustavno sodišče je sprva odločilo proti referendumu, kasneje pa to odločitev razveljavilo. Vse politične frakcije so izjavile, da bodo aktivno sodelovale v kampanji za referendum.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljene obe strani razprave glede zakona o intervenciji in prihajajočega referenduma. Omeni podporo vladajoče koalicije in vlade ter nasprotovanje sindikatov in opozicijskih strank. Uporabljeni jezik je nevtralen, zagotavlja informacije,
Zakaj dejstva (95): The article accurately confirms the referendum date, outlines the content of the interventional law, and describes the process leading to the referendum. This aligns with the cross-source consensus.
Zakaj objektivnost (85): The article is largely neutral but emphasizes the procedural steps taken by the National Assembly without giving equal weight to the arguments from both sides of the debate.
Slovenske noviceNeodvisenSredinaDejstva 95Objektivnost 85pred 5 dnevi
Slovenski parlament je uradno potrdil, da bo 6. decembra potekal ustavni referendum o zakonu o intervencijskih ukrepih za razvoj Slovenije. Zakon vključuje ukrepe, kot so znižanje DDV za osnovne živilske izdelke in nekatere energetske izdelke, spremembe v davčni obravnavi nekaterih dodatkov, uvedba zgornje meje za socialne prispevke, nižja obdavčitev nekaterih najemnin in nove rešitve na področju zdravstvenega varstva, pokojnin in dolgoročne oskrbe. Zakon so pred oblikovanjem nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS, Focus, Demokrati in Prava stranka, podprli pa so ga SDS in sedanja vlada. Vendar pa sindikati nasprotujejo zakonu in so sprožili referendum, ki je zbral več kot 47.000 preverjenih podpisov. Po tem, ko je ustavno sodišče razveljavilo prejšnjo odločitev proti referendumu, so sindikati zbrali več kot 40.000 preverjenih podpisov, da bi uradno zahtevali referendum. Opozicija podpira prizadevanja sindikatov, vladajoča koalicija pa močno brani zakon.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljene obe strani razprave: vlada in stranke, ki jo podpirajo, zagovarjajo zakon, medtem ko sindikati in opozicija nasprotujejo zakonu in se zavzemajo za referendum. Članek ne kaže jasnega naklonjenosti nobeni strani in zagotavlja uravnotežene informacije o stališčih vseh glavnih zainteresiranih strani.
Zakaj dejstva (95): The article accurately confirms the referendum date, outlines the content of the interventional law, and describes the process leading to the referendum. This aligns with the cross-source consensus.
Zakaj objektivnost (85): The article is largely neutral but emphasizes the procedural steps taken by the National Assembly without giving equal weight to the arguments from both sides of the debate.
Slovenski parlament (DZ) se je odločil, da bo 6. decembra o zakonu o intervenciji, namenjenem spodbujanju razvoja Slovenije, izvedel referendum. Zakon vključuje ukrepe, kot so znižanje DDV za osnovne živilske izdelke, sprememba davčne obravnave za nekatere strokovnjake, uvedba zgornje meje za socialne prispevke, nižja obdavčitev nekaterih najemnin in nove rešitve za zdravstveno varstvo, pokojnine in dolgoročno oskrbo. Zakon so pred oblikovanjem nove vlade pripravili poslanci iz NSi, SLS, Fokus in Demokrati v sodelovanju z Resnico in ima podporo sedanje vlade in nekaterih strank, kot je SDS. Vendar sindikati nasprotujejo zakonu in so sprožili referendum, ki ga je podprlo več kot 47.000 podpisov. Po tem, ko je ustavno sodišče razveljavilo prejšnjo odločitev proti referendumu, so sindikati zbrali več kot 40.000 preverjenih podpisov, da bi uradno zahtevali referendum. Zagovorniki trdijo, da zakon podpira gospodarsko rast in zagotavlja koristi državljanom, nasprotniki pa ga kritizirajo kot nepotrebno poseganje v socialne sporazume in opozarjajo na morebitne finančne posledice.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja obe strani razprave glede predlaganega zakona o intervenciji in prihajajočega referenduma. Vključuje izjave podpornikov zakona, vključno s strankami in uradniki, ki jih podpira vlada, pa tudi nasprotne glasove sindikatov in opozicijskih politikov. Tonacija
Zakaj dejstva (95): The article accurately confirms the referendum date, outlines the content of the interventional law, and describes the process leading to the referendum. This aligns with the cross-source consensus.
Zakaj objektivnost (85): The article is largely neutral but emphasizes the procedural steps taken by the National Assembly without giving equal weight to the arguments from both sides of the debate.
Ustavni referendum o zakonu o intervencijskih ukrepih za razvoj Slovenije je predviden za 6. december, o čemer je odločila narodna skupščina na izrednem zasedanju. Zakon vključuje določbe, kot so znižanje DDV za osnovne živilske izdelke in nekatere energetske izdelke, sprememba davčne obravnave za nekatere standardizirane izdelke, uvedba zgornje meje za socialne prispevke, nižje obdavčevanje nekaterih najemnin in nove rešitve v zdravstvenem varstvu, pokojninah in dolgoročni oskrbi. Zakon so pred oblikovanjem nove vlade pripravili poslanci iz NSi, SLS, Focus, Demokratov in Resnice, ki jih podpira SDS in sedanja vlada. Sindikati so proti zakonu in so sprožili referendum, ki je zbral več kot 47.000 preverjenih podpisov. Po tem, ko je ustavno sodišče razveljavilo prejšnjo odločitev o dopustnosti zakona, so sindikati zbrali več kot 40.000 preverjenih podpisov za zahtevo referenduma. Opozicija jih podpira, vladajoča koalicija pa močno brani zakon.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljeni oba stališča, podpora vladajoče koalicije in nasprotovanje sindikatov, ne da bi očitno podpirali katero koli stran. Zagotavlja dejanske informacije o zakonu, postopku referenduma in stališčih različnih vključenih skupin, pri čemer ohranja nevtralnost v tonu in okvirju.
Zakaj dejstva (95): The article accurately confirms the referendum date, outlines the content of the interventional law, and describes the process leading to the referendum. This aligns with the cross-source consensus.
Zakaj objektivnost (85): The article is largely neutral but emphasizes the procedural steps taken by the National Assembly without giving equal weight to the arguments from both sides of the debate.
Zakon, ki vključuje ukrepe, kot so znižanje DDV za osnovne živilske izdelke, spreminjanje davčne obravnave za nekatere ugodnosti, uvedba zgornje meje za socialne prispevke, nižji davek na nekatere najemnine in nove rešitve v zdravstvu, pokojninah in dolgoročni oskrbi, je pred oblikovanjem nove vlade sprejela nacionalna skupščina. Zakon podpira vladajoča koalicija in vlada, nasprotujejo pa sindikati, ki so začeli referendum z več kot 47.000 preverjenimi podpisi. Kljub prvotnemu zavrnitvi parlamenta zaradi določb, povezanih z davki, je ustavno sodišče razveljavilo to odločitev, kar omogoča nadaljevanje referenduma. Opozicija močno nasprotuje zakonu, trdi, da moti socialne sporazume in nima finančne preglednosti, medtem ko zagovorniki trdijo, da spodbuja gospodarsko rast in zagotavlja opipljive koristi državljanom.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljene obe strani razprave o zakonu o intervenciji, vključno s podporo vladajoče koalicije in vlade ter nasprotovanjem sindikatov in opozicijskih strank.
Zakaj dejstva (95): The article accurately confirms the referendum date, outlines the content of the interventional law, and describes the process leading to the referendum. This aligns with the cross-source consensus.
Zakaj objektivnost (85): The article is largely neutral but emphasizes the procedural steps taken by the National Assembly without giving equal weight to the arguments from both sides of the debate.
Slovenski parlament se je odločil, da bo 6. decembra o Zakonu o intervencijskih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je 11. maja 2026 sprejela Narodna skupščina, izvedel ustavni referendum. Zakon vključuje ukrepe, kot so znižanje DDV za osnovne živilske izdelke in nekatere energetske izdelke, sprememba davčne obravnave za nekatere nadomestila, uvedba zgornje meje za socialne prispevke, nižja obdavčitev nekaterih najemnin in nove rešitve v zdravstvu, pokojninah in dolgoročni oskrbi. Pobudo za referendum so predložile sindikate po zbiranju več kot 47.000 preverjenih podpisov. Čeprav je parlament referendum sprva zavrnil zaradi določb davčne narave, je ustavno sodišče to odločitev razveljavilo in referendum dovolilo nadaljevati. Vlada podpira zakon, medtem ko ga opozicijske stranke močno nasprotujejo. Vse politične skupine so se zavezale k aktivnemu sodelovanju v kampanji za referendum.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljene obe strani razprave, podpora vlade in zagovornikov zakona ter nasprotovanje sindikatov in opozicije. Zagotavlja dejanske informacije o zakonu, postopku referenduma in stališčih različnih političnih akterjev, ne da bi očitno favoriziral katerega od njih
Zakaj dejstva (95): The article accurately outlines the referendum details and the content of the intervention law. It correctly identifies the political positions of various parties and provides relevant historical context.
Zakaj objektivnost (85): The article remains mostly objective in its reporting but includes some commentary that subtly supports the opposition's viewpoint without fully addressing the government's arguments.
Državna volilna komisija (DVK) je posodobila rezultate nedeljskega referenduma v Sloveniji, vključno z podatki o glasovanju po pošti. Posodobljene številke kažejo, da je nasprotovanje odpravi obvezne TV pristojbine (rtv-prispevek) dobilo 462.837 glasov (50,07% volivcev), kar je 1.354 več kot za. To rahlo poveča razdaljo med obema stranema. Posodobitve so bile izvedene, potem ko so lokalne volilne komisije ugotovile napačne vnose podatkov. Drugi referendumi, ki so bili v nedeljo, so vključevali ustavne spremembe v zvezi s parlamentarno preiskavo, pogojno socialno pomoč prek službe v skupnosti in preklicem glasovalnih pravic za državljane drugih držav. Zadnji referendumi niso spremenili rezultatov. Volilna udeležba na vseh referendumih je bila 54,6%, na podlagi 99,98% preštetih glasov. DVK bo v ponedeljek še naprej obdelovala mednarodne volilne lističe.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja dejanske posodobitve rezultatov referenduma, ne da bi očitno zagovarjal katero koli stran. Vključuje tako za kot proti štetje glasov, zagotavlja kontekst o popravkih podatkov s strani lokalnih volilnih komisij in omenja več referendumov, ne da bi poudaril noben poseben izid. Obstaja...
Zakaj dejstva (95): The article accurately reports the updated results from the DVK, including postal votes and corrections made by local electoral commissions. The numbers presented are consistent with those found in other articles.
Zakaj objektivnost (85): While the article is mostly factual, there is a slight leaning toward emphasizing the increase in opposition to the abolition of the RTV contribution, though this does not significantly affect overall neutrality.
Kako je poročala vsaka stran
Isti dogodek, razvrščen po političnem nagibu medijev, ki so o njem poročali.
progresivno
sredina
konservativno
★
Kako je poročala vsaka stran
Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in vse druge funkcije za podpornike.
Slovenia
