Bundesregierung je prejšnji teden predstavila obsežen načrt za reformo zakonov o svobodi obveščanja (IFG), ki po številnih kritičnih glasovih označuje resen odstop od državne preglednosti.Črno-rdeča koalicija, ki jo sestavljajo Krščansko-socialna zveza (CSU) in Socialdemokrati (SPD), je v okviru svojega koalicijskega odbora sprejela odločitev, da je treba spremeniti temelje IFG und zwar v smeri močno omejene svobode dostopa do informacij.
Ta korak je sprožil močno razpravo v nemški družbi in na mednarodni ravni, ki se je osredotočila predvsem na pomen preglednosti in demokratičnega nadzora.
Po mnenju zvezne pooblaščene osebe za varstvo podatkov in svobodo obveščanja Louise Specht-Riemenschneider se s tem spodkopava načelno stanje IFG. Poudarja, da nova ureditev ogroža temelje svoboščine obveščanja in bi lahko privedla do "odprave svoboščine obveščanja, ki obstaja že dvajset let".
Specht-Riemenschneider meni, da reforma ni le politični šahovski potez, ampak tudi kršitev demokratičnih temeljov zvezne republike.
Pravne osebe, kot so nevladne organizacije ali medijske organizacije, ki so doslej igrale pomembno vlogo pri pregledu državnih dejanj, bodo v prihodnje le malo sposobne postavljati vprašanja. Poleg tega bodo imena vseh uradnikov v dokumentiranih odločitvah obeležena, kar pomeni, da odgovornosti za politične odločitve niso več mogoče izpolniti.
Ta projekt mnogi vidijo kot tveganje za korupcijo in neodvisnost oblasti.
Kritika se ne omejuje le na zveznega pooblaščenega. Linkspartei in različna medijska združenja opozarjajo, da bo reforma spodkopala demokratični nadzor nad vlado in otežila razkrivanje škandalov. Zlasti raziskovalni novinarji, ki se pogosto zanašajo na IFG, da bi podprli svoja poročila, v reformi vidijo nevarnost za kakovost medijskega okolja. Primeri, kot so razkritja o Jensu Spahnu ali Katharini Reiche, kažejo, kako pomembna je IFG za odkrivanje škandalov. Brez tega instrumenta taki primeri ne bi mogli biti v prihodnosti več tako zlahka razkriti.
Reforma ima tudi zgodovinske razsežnosti. Medtem ko je Ampelova vlada pod vodstvom CDU/SPD že imela v mislih načrt za zakon o preglednosti, da bi okrepila svobodo obveščanja, bo črno-rdeča koalicija zdaj naredila ravno nasprotno. Yannick Müller von D64 poudarja, da reforma ne temelji na praktičnih potrebah, temveč na politični volji, da bi omejila preglednost.
Posledice reforme so obsežne. Sprememba bi lahko bila katastrofalna ne le za civilno družbo, temveč tudi za svobodo tiska. Novinarji, ki so odvisni od IFG, da svoje poročila pripravijo, bodo v prihodnje pod znatnim pritiskom. Poleg tega bo financiranje vprašanj s strani zvezne vlade oblikovano tako, da bo le še nekaj ljudi sposobnih pridobiti potrebne informacije. To bi lahko privedlo do centralizacije posredovanja informacij, kar bi ponovno vplivalo na demokratično udeležbo.
Kljub temu, da reforma še ni bila dokončno sprejeta, je njen potencial kot izhodišče za dolgoročni trend očitno. Reakcije civilne družbe, medijev in opozicije so nedvoumne: reforma se dojema kot korak v napačno smer in ogroža demokratične temelje zvezne republike.
Kaj bo naslednji korak, ostaja nejasno, toda razprava o preglednosti in svobodi obveščanja bo zagotovo ostala osrednja tema v nemški politiki.
2 poročil
netzpolitik.orgNeodvisenLevopred 21 urami Državna preglednost: Napad na svobodo obveščanja še naprej povzroča hude kritikeThe black-yellow coalition government in Germany has proposed reforms to the Freedom of Information Act (IFG), which have sparked significant criticism from civil society organizations, journalists, and politicians. The proposed changes would require individuals seeking information to demonstrate a 'legitimate interest' in the documents they request, shifting the burden of proof from the state to the requester. This move has been described as a major threat to transparency and could lead to a two-tier system where only certain citizens have access to public information. Critics argue that these reforms undermine democratic principles by limiting transparency and enabling secretive decision-making. The reforms also aim to restrict the right to information to German and EU citizens, excluding others. Prominent figures such as the Federal Commissioner for Data Protection and Freedom of Information, Louisa Specht-Riemenschneider, and Left Party politician Sonja Lemke have condemned the plans, citing past instances where freedom of information requests exposed wrongdoing by officials.
Ocena pristranskosti (Levo): The article presents strong criticism of the government's proposed reforms to the Freedom of Information Act, emphasizing their potential negative impact on transparency and democracy. It highlights concerns raised by civil society groups, the Federal Commissioner for Data Protection, and the Left党,
taz – die tageszeitungNeodvisenLevovčeraj IFG-Reform auf Bundesebene: Der autoritäre Staatsumbau nimmt Fahrt aufThe article discusses the proposed reform of Germany's Freedom of Information Act (IFG) by the coalition government consisting of the SPD and Union parties. The reform would effectively abolish the IFG, which has allowed citizens since 2006 to access state documents and monitor government actions. Under the new rules, individuals would need to prove a 'legitimate interest' in each case to obtain information, making most of the over 330,000 requests made through the 'Frag den Staat' portal ineligible. Additionally, organizations like 'Frag den Staat,' Pro Asyl, and the German Environmental Aid would no longer be able to submit requests. The reform would also impose high costs on remaining requests, limiting access to only Germans and EU nationals in specific cases. Critics argue this represents a significant threat to governmental transparency and violates the coalition agreement.
Ocena pristranskosti (Levo): The article uses strong critical language such as 'authoritarian state transformation,' 'severe attack on state transparency,' and 'violation of the coalition agreement.' It frames the reform as a dangerous move against democratic principles and highlights potential negative impacts on civil society
★
Ohranimo novice poštene.
ObjectiveNews financirajo bralci in je brez oglasov – pristranskost vam pokažemo, ne skrijemo. Podprite neodvisno novinarstvo za 5 €/mesec.
Postani podpornik