Predsednik kmetijske zbornice Hrvaške Željko Mihelić je pozval k ustanovitvi močnega domačega sklada, katerega cilj je prestrukturiranje kmetijskega sektorja, prilagajanje podnebnim spremembam in povečanje konkurenčnosti. V odprtem pismu kmetom, javnosti in vladi je Mihelić poudaril, da je letošnja huda suša ponovno močno vplivala na proizvodnjo in da kmetje ne morejo več samostojno prenašati posledic vse bolj neugodnih podnebnih razmer. Mihelić je opozoril, da suša ni več izjema, ampak ponavljajoči se izziv, ki ga spodbujajo spreminjajoči se okoljski pogoji.
Po njegovih besedah te spremembe zahtevajo premik v načinu, kako se izvaja kmetijstvo, ne le kot ideološko vprašanje, temveč kot nujnost za preživetje. Trdil je, da kmetje ne morejo pričakovati, da bo država financirala prihodnost sektorja, medtem ko še naprej proizvajajo z zastarelimi metodami.
In prevzemimo naš delež odgovornosti", je zapisal. "Preoblikovanje pa zahteva kapital, in Mihelić je poudaril, da cilj ni zgolj finančna podpora, temveč naložba v bolj odporen in konkurenčen sistem. "V njegovem predlogu bi kmetje vlagali lastna sredstva in prevzeli del tveganja, medtem ko bi država ustvarila ugodne pogoje in finančni sistem bi omogočil uresničitev takih naložb". Mihelić je pojasnil, da ne iščejo denarja, ker so stvari težke, temveč kapital, ker se morajo prilagoditi. "Ne želimo kmetijstva, ki vsako leto čaka na pomoč.
"Želimo kmetijstvo, ki je dovolj močno, da ustvarja vrednost samo po sebi, dovolj odporno, da vzdrži spremenjene razmere, in dovolj konkurenčno, da ima prihodnost na Hrvaškem in v Evropi", je poudaril. Mihelić je poudaril tudi pomen namakanja, vendar je opozoril, da mora biti ekonomsko utemeljeno. Vztrajal je, da bi bilo treba vodo usmeriti tja, kjer je potrebna, in jo uporabiti, kjer lahko ustvari gospodarsko vrednost. "Proizvodnja mora ustvariti dovolj vrednosti, da lahko kmet živi od nje. Zato moramo začeti razmišljati drugače. Ne samo, kako proizvesti več ton, ampak kako proizvesti več vrednosti", je dodal. Prav tako je izrazil zaskrbljenost zaradi upada proizvodnje hrane, zlasti v zelenjavi in mlečnih izdelkih.
Mihelić je vprašal, ali Hrvaška želi pridelovati hrano za svoje državljane ali se vse bolj zanaša na uvoz. Opozoril je na vprašanje zapuščenih pašnikov in zraslih travnikov, pri čemer je opozoril, da je zmanjšanje števila živine privedlo do izgube produktivne funkcije in povečane suhe in lesene vegetacije, potencialnega goriva za požare. Čeprav ne trdi, da je zraslo kmetijsko zemljišče vzrok vsakega požara, trdi, da je zanemarjanje zemljišč, ki se že leta ne uporablja, neodgovorno.
Njegovo sporočilo poudarja širši poziv k sistemskim spremembam v hrvaškem kmetijstvu, pri čemer poudarja trajnost, odpornost in prilagajanje novim realnostim.
★
Ohranimo novice poštene.
ObjectiveNews financirajo bralci in je brez oglasov – pristranskost vam pokažemo, ne skrijemo. Podprite neodvisno novinarstvo za 4 €/mesec.
Postani podpornik