Gospodarstveniki od vlade pričakujejo stabilnejše davke in manj birokracije

Podjetni voditelji od vlade pričakujejo bolj stabilne davke in manj birokracije, so rekli uradniki na nedavnem vrhu o prihodnosti slovenskega gospodarstva. Na dogodku, ki je potekal na Brdu blizu Kranja, je predsednik gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka podprl razvoj intervencijskega zakona, katerega cilj je obravnavati gospodarske izzive. Poudaril je, da je za financiranje socialne države ključnega pomena uspeh podjetij. Predsednik vlade Janez Janša je kot ključne prednostne naloge poudaril potrebo po usposobljenem osebju, predvidljivi obdavčitvi in hitrejših postopkih.

Šimonka je med vrhom opozoril, da slovenska podjetja kljub pomanjkanju energije, trgovinskim oviram in vprašanjem o dobavni verigi še naprej kažejo odpornost. Poudaril je, da je kljub temu, da so znanje, inovacije in podjetniška tradicija prisotne, od vlade pričakovati, da bo obravnavala okoliščine, na katere ima vpliv. Prisotniki so ponovno pozvali k bolj stabilnemu poslovnemu okolju, konkurenčni obdavčitvi in odpravi upravnih ovir. Šimonka je opozoril, da se ti izzivi zaradi evropskih predpisov povečujejo, in poudaril potrebo po hitrejših ukrepih tako doma kot v Evropski uniji.

Priznal je, da so se v koalicijski sporazum vključili številni predlogi poslovne skupnosti in da intervencijski zakon vsebuje koristne rešitve. Vendar je poudaril pomen zavez za izvajanje potrebnih ukrepov. Šimonka je povezal zahteve poslovnega sektorja z vprašanjem ohranjanja javnih storitev, ki jih državljani pričakujejo od države. Trdil je, da podjetja brez novih naložb ne morejo povečati produktivnosti in ohraniti konkurenčnosti, kar je bistveno za dolgoročno financiranje izobraževanja, zdravstvenega varstva in socialne varnosti.

Predsednik vlade Janez Janša je svoj govor začel s poudarkom na izvozu, pri čemer je poudaril, da se pomemben del slovenske proizvodnje prodaja v tujino. Pojasnil je, da majhen domači trg omejuje možnosti podjetij, da se izognejo mednarodni konkurenci, ki obstaja tudi v Sloveniji kot del skupnega evropskega trga. Trdil je, da morajo podjetja proizvajati blago, ki je vsaj po kakovosti primerljivo z izdelki konkurentov, pri čemer se zagotovi, da stroški proizvodnje drugje niso višji. Med področji, ki jih mora vlada obravnavati, je poudaril vprašanje človeških virov. Janša je demografijo označil za ključni strateški izziv za Slovenijo in Evropo.

V tem kontekstu je postavil vprašanje porazdelitve delovne sile in poudaril, da je v nekaterih sektorjih preveč delavcev, v drugih pa premalo. Dodal je, da takšnih neravnovesij ni mogoče rešiti samo z uvozom delovne sile. Razprava je dobila neposreden politični pomen, saj je Janša uvedel referendum o intervencijskem zakonu za razvoj Slovenije in ga predstavil kot ključno odločitev, ki bo vplivala na prihodnje pogoje poslovanja. Izvajanje zakona je povezal z večjo konkurenčnostjo in zagotavljanjem sredstev za blaginjo. Ocenjeval je, da je Slovenija od leta 2008 praktično stagnirala v primerjavi s povprečjem Evropske unije.

Šimonka in Janša sta izrazila podporo razvojni smeri zakona. Šimonka je govorila o pričakovanjih podjetij in rešitvah, ki jih štejejo za koristne, Janša pa je poudaril politično težo prihajajoče odločitve. Beatrice Javor, glavna ekonomistka Evropske banke za obnovo in razvoj, je ponudila drugačen pogled na izzive, s katerimi se soočajo evropska podjetja. Na vrhu so se udeleženci obrnili na vlado z zahtevami za bolj stabilno in predvidljivo poslovno okolje. Janša je poudaril demografske izzive in se zavezal k uvedbi davčnega praga in spremembam volilnega sistema.

Ocenjeval je, da Slovenija od leta 2008 praktično ni napredovala v primerjavi s povprečjem Evropske unije. Po Šimonki ima Slovenija tradicijo podjetništva, inovativnih podjetij, znanja in zmogljivosti. Opozoril je, da sedanje težke razmere ne bodo trajale večno. Podjetja želijo zagotovila, da bo vlada izvedla potrebne ukrepe za ustvarjanje stabilnejšega, predvidljivejšega poslovnega okolja, konkurenčnega davčnega režima in odpravila pogoste birokratske ovire, ki niso samo lokalnega izvora, temveč tudi izvirajo iz Evrope, od katere tudi pričakujejo pospešeno de-birokratizacijo.

Šimonka je poudaril vprašanje, kako dolgo lahko podjetja vzdržijo sedanje zahtevne razmere. Brez novih naložb in vložkov ne bo produktivnosti, ne bo konkurenčnosti gospodarstva in s tem ne bo dolgoročnega trajnostnega financiranja izobraževanja, zdravstvenega varstva, skupnih potreb in socialne varnosti, ki jih vsi zelo cenijo. Janša je poudaril, da je konkurenčnost ključnega pomena za Slovenijo, zlasti glede na njeno izvozno usmerjeno gospodarstvo. Velik del slovenske proizvodnje se prodaja v tujino. Po njegovem mnenju je notranji trg razmeroma majhen, vendar je Slovenija del skupnega evropskega trga, kjer deluje tudi zunanja konkurenca.

To pomeni, da mora biti Slovenija sposobna proizvajati visokokakovostne izdelke, izdelke, ki so vsaj po kakovosti primerljivi s tistimi konkurentov, po ceni, ki ni višja od stroškov proizvodnje podobnih izdelkov drugje. To je celotna filozofija konkurenčnosti, je dejal. Po mnenju Janše je treba predvsem obravnavati tri stvari. Najprej ljudje. Demografija je po Janšavih besedah naš ključni strateški problem, ne le za Slovenijo, temveč tudi za Evropo. V okviru tega problema pa je prednostna naloga dodeljevanje tega človeškega vira. To pomeni, da če jih je na enem področju preveč in na drugem premalo, to ni mogoče rešiti z uvozom delovne sile.

Slovenija ima volilni sistem, ki razčlenjuje glasove, ki jih zahtevajo koalicije, in zahteva kompromise, ki so pogosto preveliki. Potrebni so jim večinski volilni sistem, ki prinaša resno stabilnost, ali vsaj kombinirani volilni sistem. To bi vodilo v stabilno vlado, ki bi bila na koncu odgovorna za to, kaj naredi ob koncu svojega mandata. Kot drugo točko je Janša poudaril stabilno, racionalno in stabilno davčno okolje. "Dajatve morajo biti razumne in se ne smejo spreminjati vsako leto ali z vsako vlado", je poudaril.