Gorenak zavrača očitke o ukinjanju javnega zdravstva in zahteva preglednejše kampanje

Nekdanji minister za notranje zadeve Vinko Gorenak je zavrnil obtožbe, da se bo prihajajoči slovenski referendum nanašal na odpravo javnega zdravstvenega varstva. Gorenak je pred glasovanjem 6. decembra opozicijske voditelje obtožil, da so volivce z pretiranimi trditvami zavajali. Posebno je napadel Niko Kovač, direktorko Inštituta 8. marca, in trdil, da je njena kampanja proti zakonu prevara. Gorenak je trdil, da predlagana zakonodaja ne razstavlja javnega sistema, temveč namesto tega razširi pogodbeno sodelovanje s zasebnimi ponudniki, da bi zmanjšala čakalne čase za bolnike. Osrednje vprašanje referenduma je zakon o intervencijskih ukrepih za razvoj Slovenije.

Volivci bodo odločili, ali bodo sprejeli ta zakon, ki zajema več sektorjev, vendar je bil pod intenzivno kontrolo glede njegovega vpliva na zdravstvene storitve. Nacionalna skupščina je 16. oktobra sprejela uredbo, ki določa datum glasovanja in specifično vprašanje referenduma. Medtem ko vlada trdi, da je namen zakona izboljšati učinkovitost z dodatnimi zmogljivostmi, kritiki trdijo, da bi lahko javna sredstva preusmerila iz državnih institucij v zasebne subjekte. Gorenak, ki trenutno služi kot sekretar v kabinetu predsednika vlade, je poudaril, da je sodelovanje z zasebnimi izvajalci standardna praksa po vsej Zahodni Evropi.

Po njegovem mnenju takšne ureditve državnim bolnišnicam omogočajo, da uporabijo dodatne vire za oskrbo bolnikov, ne da bi tako izključile javne strukture. Izpostavil je, da se v javnem zdravstvenem sektorju nič ne bo bistveno spremenilo in trdil, da bo sistem ostal nedotaknjen, obenem pa bo imel koristi od boljše dostopnosti. Nasprotno pa nasprotniki, ki jih vodi Kovač, opozarjajo, da preusmeritev davčnih prihodkov na zasebne izvajalce spodkopava celovitost javnega sistema. Kovač je napovedal intenzivno kampanjo, osredotočeno na zaščito javnega zdravstvenega varstva in preprečevanje prenosa fiskalnih sredstev v zasebni sektor. Razprava o točnosti političnih sporočil se je v zadnjih referendumih okrepila.

Gorenak je prejšnje kampanje kritiziral zaradi uporabe senzacionalističnih sloganov, ki niso odražali dejanske vsebine zakonov. Navedel je primere iz preteklih volitev, vključno z trditvami o "politični policiji", zaprtju Radio Television Slovenija in prisilnem delu za prejemnike socialne pomoči. Gorenak je te primere opisal kot učinkovite, vendar lažne slogane, ki se uporabljajo za mobilizacijo volivcev skozi strah. Podobno kritiko je uporabil za trenutni diskurz, pri čemer je predlagal, da opozorila o izgubi javnega zdravstvenega varstva služijo kot orodje za politično manipulacijo in ne kot dejanska ocena zakonodajnih sprememb.

Poleg vsebine zdravstvene politike se je pojavil sekundarni spor glede financiranja političnih kampanj. Gorenak je pozval k strožjim pravilom glede tujega financiranja organizacij, ki sodelujejo pri volilnih in referendumskih dejavnostih. Trdil je, da finančno ozadje nevladnih organizacij zahteva preglednost, primerljivo s tisto, ki jo zahtevajo politične stranke. Trenutno so organizatorji referendumskih kampanj dolžni zagotoviti zakonitost njihovega izvajanja in financiranja. Odpreti morajo posebne transakcijske račune in poročati o zbranih in porabljenih sredstvih.

Vendar pa je Gorenak opozoril, da se redne organizacijske operacije in posebne finance kampanje obravnavajo ločeno. Trdil je, da dovoljenje posameznikom, kot je Kovač, ki naj bi prejemal znatno tuje financiranje, da se ukvarjajo z domačim političnim prepričevanjem, ustvarja neenakomerne pogoje. Zagovarjal je prepoved tujega financiranja za vsakogar, ki vodi volilno propagando, in trdil, da medtem ko je političnim strankam prepovedano prejemati takšna sredstva, neodvisni akterji, ki delujejo na političnem področju, niso podvrženi enakim omejitvam.

Med tem političnim trenjem se je po objavi fotografije, na kateri je potovala v poslovnem razredu, pojavila tudi druga kontroverza, v kateri je bila vpletena Kovač. Sliko so objavili mediji, povezani z vladajočo stranko, potem ko se je vrnila iz tedna Združenih narodov v New Yorku. V poročilih je bila cena takšne vozovnice ocenjena na približno 4.816 evrov. Kovač je odgovorila prek družbenih medijev in pojasnila, da je njeno delo mednarodno priznano, zaradi česar so organizatorji dogodkov kupili vstopnice v poslovnem razredu za njeno udeležbo na predavanjih in konferencah.

Pojasnila je, da je z letalom iz New Yorka delila kabino poslovnega razreda s predsednikom vlade Janezom Janšom, njegovo ženo in njegovo spremstvo. Kovač je poudaril, da so bili potni stroški predsednika vlade plačani z denarjem davkoplačevalcev, medtem ko njeni niso bili. Kovač je predlagal, da bi bil lahko anonimni fotograf nekdo blizu predsednika vlade, kar nakazuje motiv za curek. Povedala je, da se je ob spoznanju, kdo je bil še na letalu, spoštljivo obnašala in spoštovala njihovo zasebnost.

Izjavila je presenečenje, da bi kdo skrivaj fotografiral 33-letno žensko in jo spremenil v medijsko zgodbo, s tem pa opisal takšno vedenje kot simptomatično in patetično, še posebej, če ga izvajajo visoki državni uradniki. Nadalje je opozorila, da je avtoritarna desnica po zmagi na prejšnjem referendumu proti domnevni "politični policiji" skušala okrniti njen ugled. Ta incident je dodal še eno plast polariziranega ozračja, ki obkroža glasovanje v decembru, kjer se prepletajo spori o politiki, transparentnosti financiranja in osebnem vedenju.

Zdravstveni odbor v Sloveniji je pojasnil, da zakon izrecno dovoljuje javnim zdravstvenim ustanovam, da sklepajo pogodbe s zasebnimi ponudniki, ki so organizirani kot posamezni lastniki, podjetja ali fundacije. Takšno sodelovanje je pogojeno z ekonomsko uspešnostjo javnega inštituta in obstojem pravnega razloga za zunanje izvajanje storitev. Združenje je spremembe označilo kot širitev pogodbenih možnosti in ne kot strukturno prenovo. Za bolnike je še vedno glavna skrb, ali bo širši dostop do razpoložljivih zmogljivosti privedel do hitrejših pregledov ali postopkov.