Sodni postopek: Zapornik obsojen za umor sojetnika

Nemški zapornik je bil obsojen na dosmrtno kazen zaradi umora drugega zapornika v Straubingovem zaporu. Sodba je bila izrečena po sojenju, ki se je končalo 20. julija 2026, potem ko je žrtev umrla v začetku tega leta zaradi poškodb, ki jih je utrpela decembra 2024. Obtoženi, 43-letni albanski državljan, je v zadnjem zaporu napadel svojega sojetnika v celici z udarci in brckanjem, kar je povzročilo žrtvino komo in končno smrt v bolnišnici. Sodišče ga je ugotovilo krivega umora, motiviranega z pohlepom, in potrdilo oteževalne okoliščine kaznivega dejanja, je dejal predstavnik sodišča. Odločba še ni dokončna in je predmet pritožbe.

Zgodil se je, ko je obtoženi vstopil v celico žrtve kmalu po tem, ko je bila zjutraj odklopljena. Po navedbah tožilstva je zaprl vrata za seboj in žrtev večkrat udaril z pestmi. Žrtev je padla na tla in se z glavo udarila v radiator. Napadalec je nato žrtev dvakrat udaril v glavo s svojimi nogami, preden je zapustil celico. Drug zapornik je poškodovanega človeka odkril približno tri minute kasneje in opozoril oblasti. Žrtev je bila prepeljana v bolnišnico, kjer je padel v komo in se ni opomogel.

Motiv napada, kot je bilo ugotovljeno med preiskavo, je bil povezan z tetovažo, ki jo je obtoženec prejel od svoje žrtve. Obtoženec naj bi žrtvi za tetovažo dolžan denar, kar je privedlo do nasilnega spopada. Ta finančni spor se je očitno preoblikoval v smrtonosni napad v zaporu. Obtoženec že služi dosmrtno kazen za poskus umora, ki ga je leta 2021 naložil okrožno sodišče v Münchnu.

Njegova predhodna kazenska zgodovina je prispevala k trenutnemu primeru, saj je sodišče obravnavalo naravo prejšnjega kaznivega dejanja in nove obtožbe.

Sodišče je ugotovilo, da so bili zaporniki v zaporu obsojeni na več kaznivih dejanj, ki so povzročili, da so bili zaporniki v zaporu obsojeni na več kaznivih dejanj.

Medtem je družina žrtve izrazila svojo žalost in pozvala k strožjemu nadzoru zaporskega okolja, da bi se preprečile podobne tragedije. Primer je opozoril na stalne skrbi glede varnosti v popravnih ustanovah, zlasti v zvezi z medosebnimi spori med zaporniki.