Evropski parlament obsodil komunistične zločine v Sloveniji

Evropski parlament je 8. julija 2025 sprejel resolucijo, ki obsoja zločine iz komunistične dobe v Sloveniji, kar je pomenil pomemben trenutek v zgodovinski poravnavi države s svojo preteklostjo. Resolucija je bila sprejeta s 357 glasovi za, 266 proti in 16 vzdržanimi.

Resolucija izrecno obsoja množične umore na desetine tisoč civilistov in vojaških ujetnikov, ki jih je jugoslovanski komunistični režim med vojno. Poudarja sistematično prikrivanje množičnih grobov in prepoved javne razprave o teh grozodejstvih.

Po podatkih Komisije za skrivne grobove je bilo ugotovljenih več kot 750 krajev, kjer so skrite množične grobnice, v katerih so ostanki več kot 100.000 žrtev. Te lokacije so kljub prizadevanjem aktivistov in zgodovinarjev, da bi jih opozorili, v veliki meri nepriznane in neopažene. Resolucija poziva k pravilnemu pokopanju žrtev in priznavanju njihovega trpljenja, poudarja potrebo po resnici in pravici. Med slovenskimi člani Evropskega parlamenta je pet glasovalo za resolucijo. Med njimi so bili Romana Tomc, Toma Zalašič, Milan Zver, Branko Grims, vsi povezani s skupino EPP/DS, in Matej Tonin iz EPP/NSi.

Na drugi strani so proti resoluciji glasovali štirje člani: Irena Joveva in Marjan Šarec iz Renew/Svoboda, Matjaž Nemec iz S&D/SD in Vladimir Prebilič iz Zelenih/EFA/Vesna. Levi politiki so resoluciji močno nasprotovali in jo označili za primer revizionizma in političnega gledališča.

Vladimir Prebilič je dodal, da je resolucijo poganjala notranja politična izračuna, ki škodujejo slovenskemu ugledu. V skupni izjavi pred glasovanjem so levo usmerjeni poslanci resolucijo označili za nesprejemljivo revizionistično besedilo, ki namerno ignorira ključni kontekst druge svetovne vojne. Trdili so, da resolucija ne upošteva širšega zgodovinskega okvira in tveganja, da bi spodkopala kolektivni spomin na konflikt.

Romana Tomc, glavna pobudnica resolucije, je praznovala njeno sprejetje kot zmago resnice. Poudarila je zgodovinski pomen dokumenta in navedla, da bo za vedno del evropske zgodovine. Izrazila je upanje, da bo sčasoma tudi levica v Sloveniji sprejela to resničnost. Zala Tomašič se je odzvala temu občutku in resolucijo opisala kot jasno obsodbo vlade, ki jo je vodila Robert Golob, ter poudarila pomen pravilnega pokopanja žrtev komunizma in priznavanja resnice za ozdravitev naroda.

Medtem ko nekateri to vidijo kot nujno priznanje zgodovinskih krivic, drugi to vidijo kot politično motivirano. Medtem ko se razprave nadaljujejo, je resolucija dokaz zapletenega in pogosto spornega procesa sprave z zgodovino.